Tobacco use continues to be the leading global cause of preventable death. Most of these deaths occur in low and middle-income countries, and this trend is expected to widen further over the next ...several decades. The overall objective of the study is to describe and analyse the smoking behaviours of adults in Kosova.
According to the STEPs methodology, 6,400 respondents, aged 15 - 64 years, are selected randomly within each sex and 10-year age-group. Out of 6,400 participants, 6,117 were selected, which is approximately 95.6%.
The prevalence of smoking was higher among males (37.4%) compared with females (19.7%). In all age groups, the prevalence of smoking was higher among males compared with females. Regarding the age group of 15 - 24 years, the prevalence of smoking was 16.0%, but in the age group of 25 - 34 years, it nearly doubled to the rate of 31.9%. We have a smaller increase in the age group of 35 - 44 years, and after the age of 45, it falls gradually.
The prevalence of smoking in Kosova is high compared with other countries in Eastern Europe. In future decades, Kosova will face a high probability of an increased burden of smoking-related diseases.
Avtor v besedilu opredeli pomen izrazja, ki ga uporabljamo na področju religijskega izobraževanja in kateheze odraslih v Katoliški cerkvi. Preučuje prehajanje od kateheze, ki je bila v nekem obdobju ...namenjena izključno otrokom, h katehezi odraslih. Ko opazuje različne modele religijskega izobraževanja in kateheze odraslih, odkrije odsotnost modelov, ki bi bili namenjeni starejšim odraslim, ter napoveduje nastajanje različnih modelov religijskega izobraževanja in kateheze za odrasle in starejše odrasle.
Ponovna vključitev v študijski proces zahteva od odraslih, ki so vključeni v izredni študij, spretno usklajevanje študijskih obveznosti z delovnimi in družinskimi obveznostmi. Raziskovalci ...ugotavljajo, da je ključni dejavnik uspešnega prilagajanja na novo vlogo študenta prevzemanje odgovornosti za integriranje študija v svoje socialno okolje. Pri tem pa odrasli v procesu izobraževanja pogosto potrebujejo pomoč v obliki svetovanja. V prispevku je predstavljen model celostnega svetovanja, ki ga izvajamo na Visoki poslovni šoli Doba Maribor in vključuje svetovanje za učinkovit študij, psihološko, karierno in finančno svetovanje. Ponujene svetovalne aktivnosti študentom omogočajo podporo pri spoprijemanju na ključnih življenjskih področjih, s čimer želimo prispevati k njihovemu zadovoljstvu in študijski uspešnosti.
Background. Smoking is initiated mostly by adolescents and young adults. In Slovenia, we have limited data about this. The purpose of this paper is to show data on age at smoking initiation and ...differences in age at smoking initiation by gender, age groups, education, social class and geographical region among inhabitants of Slovenia.
Methods. We used data from the cross-sectional survey ‘Health-related behaviour 2012’ in Slovenian population aged from 25 to 74 years.
Results. 4591 ever smokers, aged 25-74, that gave information about the age at smoking initiation were included in the analysis. At the age of 25 or less, smoking was initiated by 96.7% of Slovene ever smokers, at the age of 18 or less by 71.0%. The average age at smoking initiation was 17.7 years. Male ever smokers initiated smoking at an earlier age compared to female ones. Age at smoking initiation was decreasing in both male and female ever smokers, but was more pronounced in females. In male ever smokers, there were no differences in average smoking initiation age by education, self-reported social class and geographical regions, while in female ever smokers, there were significant differences in terms of education and geographical regions.
Conclusion. The initiation of smoking predominantly occurs in adolescents and young adults. Age at smoking initiation has decreased in recent decades. Our study confirms the importance of early and sustained smoking prevention programmes in youth and the importance of national comprehensive tobacco control programme with effective tobacco control measures to ban tobacco products marketing.
Uvod. Podatki iz tujine kažejo, da začnejo kaditi praviloma mladostniki in mladi odrasli. Za Slovenijo imamo o tem malo podatkov. Namen prispevka je prikaz podatkov o starosti ob začetku kajenja in razlik v začetku kajenja glede na spol, starostne skupine, izobrazbo, družbeni sloj in geografsko regijo med prebivalci v Sloveniji.
Metode. Uporabili smo podatke iz presečne pregledne raziskave »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« med prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 74 let.
Rezultati. V analizo je bilo vključenih 4591 posameznikov, starih 25-74 let, ki so kadarkoli v življenju kadili, in so podali podatke o starosti ob začetku kajenja. V starosti 25 let ali manj je prvič kadilo 96,7% prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, v starosti 18 let ali manj pa 71,0 %. Povprečna starost ob prvem kajenju je bila 17,7 leta. Moški, ki so kadili kadarkoli v življenju, so prvič kadili pri nižji povprečni starosti kot ženske. Povprečna starost ob začetku kajenja se je zniževala pri obeh spolih, a izraziteje med ženskami. V povprečni starosti ob začetku kajenja pri moških, ki so kadili kadarkoli v življenju, ni razlik glede na izobrazbo, samoporočani družbeni sloj in geografsko regijo, medtem ko so pri ženskah prisotne značilne razlike glede na izobrazbo in geografsko regijo. Ženske z najvišjo stopnjo izobrazbe, ki so kadile kadarkoli v življenju, in tiste iz vzhodne geografske regije so prvič kadile pri nižji starosti.
Zaključek. Kaditi začnejo in nadaljujejo do rednega kajenja večinoma mladostniki in mladi odrasli. Starost ob začetku kajenja se je v zadnjih desetletjih zniževala. Podatki iz raziskave potrjujejo pomembnost zgodnjih in dolgotrajnih programov preprečevanja kajenja med mladimi ter nacionalnega celovitega programa ukrepov nadzora nad tobakom za zaustavitev marketinga tobačnih izdelkov.
Uvod: Opravljena je bila analiza pojavljanja dejavnikov tveganja nezdravega načina prehranjevanja med odraslimi prebivalci Slovenije glede na biološke in sociodemografske spremenljivke.
Background: Anemia is a global public health problem of endemic proportions, especially in women, and with serious health consequences. Anemia was defined according to the World Health Organization ...criteria as hemoglobin concentration <130 g/L for men and <120 g/L for women. The incidence of anemia varies between regions, so the aim of the study was to determine the incidence of anemia in a randomly selected sample of adult working individuals of both sexes, in Vojvodina.
Methods: The study included a total of 6087 subjects (4658 men and 1429 non-pregnant women) aged 18-65 years who presented for a regular checkup at the Public Health Institute of Vojvodina. Blood specimen collection was performed by antecubital venipuncture in all subjects.
Results: The results showed that the incidence of anemia in adults in Vojvodina was 7.7%, and it was more frequent in women (20%) than in men (3.86%). The most frequent was normocytic anemia, whereas microcytic anemia was less prevalent. Macrocytic anemia was found in only 3.3% of subjects, exclusively in women. The greatest proportion of anemic subjects, regardless of sex, had hemoglobin levels that indicated mild anemia (Hb 100-119 g/L for women, and 100-129 g/L for men). Only 4% of men and 12% of women had Hb levels that indicated the presence of moderate or severe anemia (≤100 g/L).
Conclusions: Considering the medical, social and economic consequences anemia may produce, identification of risk factors and application of adequate preventive measures should be a public health priority.
Uvod: Anemija je globalan, problem u oblasti javnog zdrav- stva, endemskih razmera, naročito među ženskom popu- lacijom, sa ozbiljnim posledicama po zdravije. Prema kriteriju- mima Svetské zdravstvene organizacije, anemija je definisana kao koncentracija hemoglobina <130 g/L za muškarce i <120 g/L za žene. Njena incidenca varira od regiona do regiona, te je cilj rada bio da se utvrdi učestalost anemije u slučajnom uzorku odraslih zaposlenih osoba oba pola u Vojvodini.
Metode: Istraživanje je sprovedeno u 6087 ispitanika (4658 muškaraca i 1429 žena koje nisu trudne) starosti 18-65 go- dina koji su se javili na periodični sistematski pregled u Insti- tutu za javno zdravlje Vojvodine. Svim ispitanicima je ante- kubitalnom venepunkcijom uzet uzorak krvi za određivanje krvne slike.
Rezultati: Utvrđeno je da na teritoriji Vojvodine incidenca anemije kod odraslih iznosi 7,7%, pri čemu je ona učestalija među ženskom populacijom (20%) u odnosu na mušku po- pulaciju (3,86%). Među anemičnom odraslom populacijom najveća je bila zastupljenost normocitne anemije, a daleko manja mikrocitne anemije. Makrocitna anemija je bila zastu- pljena kod svega 3,3% ispitanika i to isključivo ženskog pola. U najvećem procentu anemičnih ispitanika u ovoj studiji, bez obzira na pol, vrednosti hemoglobina ukazuju na blaži stepen anemije (Hb 100-119 g/L za žene, odnosno 100-129 g/L za muškarce). Samo 4% muškaraca i 12% žena je imalo vred- nosti Hb koje ukazuju na prisustvo umereno teške ili teške anemije (i 100 g/L).
Zaključak: S obzirom na zdravstvene, socijalne i ekonomske posledice do kojih malokrvnost može dovesti, identifikacija faktora rizika za pojavu anemije i primena odgovarajućih pre- ventivnih mera bi trebalo da budu u javnom zdravstvu.
Avtorici preučujeta metodo življenjske zgodbe in njeno uporabnost za ugotavljanje izobraževalnih potreb in zanimanj generacij mlajših odraslih in generacij starejših odraslih. Preučujeta njihove ...generacijske značilnosti, ki se lahko kažejo bodisi v podobnosti bodisi v različnosti članov neke generacije do drugih. Ugotovljene potrebe in zanimanja, utemeljene na generacijskih značilnostih, je mogoče, takšno je spoznanje avtoric, uporabiti kot podlago za oblikovanje vsebine medgeneracijskih izobraževalnih programov. Mladost je čas vstopa v odraslost, čas prevzemanja socialnih vlog odraslih, značilnost današnjih mladih generacij pa je, da v odraslost vstopajo drugače; mladi so prepuščeni individualizmu, močno odvisni od svojega referenčnega okvira, nekatere dejavnosti, nekoč značilne za odrasle, so se premaknile v čas mladosti, druge spet daleč v prihodnost. Anja Šajn in Dušana Findeisen obravnavata tudi značilnosti oseb v poznejših letih življenja, njihovo prehojeno življenjsko pot ter dogodke na tej poti. Na podlagi teorije življenjskega kroga avtorici označita življenje kot potovanje od rojstva do smrti. Osebne izkušnje, kultura, pomembni osebni in družbeni dogodki, način, kako smo izkusili te dogodke, vse to nas posameznike in posamezne generacije naredi drugačne od drugih ljudi in drugih generacij. Medgeneracijsko učenje in izobraževanje lahko prispevata (ni pa nujno, da je tako) k medsebojnemu poznavanju in priznavanju generacij in posledično k družbeni trdnosti. Temeljita na potrebah in zanimanjih generacij in lahko krepita vezi med generacijami, kajti družbene vezi se danes rahljajo do takšne mere, da se vse bolj oglaša potreba celo po novi družbeni pogodbi. Primarni cilj medgeneracijskega učenja ni učenje o neki temi, nekem vprašanju, je predvsem učenje o odnosih – sredi odnosov – in je učenje za skupnost, skupnost generacij, ugotavljata avtorici.
Pregled andragoškega svetovalnega dela kaže, da je ta dejavnost osredinjena pretežno na informiranje in svetovanje za kariero oz. da deluje v povezavi s trgom delovne sile. V večini evropskih držav ...je v ospredju svetovalno delo za kariero (career guidance), in še to predvsem za mlade; glede svetovalne pomoči odraslim pri izobraževanju pa še vedno prevladuje mnenje, da gre za »nadstandardno« dejavnost. Ugotavljamo, da kljub različnim deklaracijam, sprejetim aktom in strategijam, tako na nacionalni kot na evropski ravni, sedanje možnosti informiranja in svetovanja ne zagotavljajo toliko enakega dostopa za različne ciljne skupine, kolikor bi bilo potrebno. Čeprav je andragoška svetovalna dejavnost (educational guidance/and counselling) v Sloveniji v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami sorazmerno dobro razvita, je to v izobraževalni politiki še vedno marginalno področje izobraževanja (odraslih), saj je še vedno sistemsko, posledično pa tudi finančno neurejeno. Kot v mnogih evropskih državah tudi pri nas zaznavamo razhajanje med političnimi izhodišči, zapisanimi v različnih dokumentih, in resničnim stanjem.
Raziskava se je osredotočila na povezavo med neformalnim izobraževanjem in ohranjanjem kulturne dediščine v lokalnem okolju, za katerega so značilne večkulturnost in migracije. V okviru študije ...primera so bile uporabljene kvalitativne metode raziskovalnega dela, s katerimi je bilo analizirano izobraževanje v 28 študijskih krožkih v društvu Anbot za obdobje 2003–2011.Ugotovitve kažejo, da je izobraževanje učinkovito pri ohranjanju kulturne dediščine, ker je nastala tesna povezanost med prostovoljnim delom in strokovnim znanjem. Učinkovito je tudi pri konstruiranju lokalne identitete, saj sta se z delovanjem društva razvila pomensko okolje in skupnost, s katero se ljudje identificirajo.
V prispevku je predstavljena kvalitativna empirična raziskava o odnosu starejših odraslih do sodobne likovne umetnosti, ki je bila opravljena z analizo odzivov na razstavo del umetnika Jožeta Baršija ...v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani spomladi 2013. Izpeljani sta bili dve fokusni skupini – pred ogledom razstave in po njem, ko so starejši prišli v neposreden stik z umetnikom in njegovimi deli. Rezultati kažejo na odnos starejših odraslih do sodobne (slovenske) likovne umetnosti in potencial ustrezno zasnovanega izobraževanja pri razvoju zmožnosti za doživljanje in estetsko presojanje likovnih del. Analiza, ki je temeljila predvsem na teoriji kulturnega kapitala in na s tem povezanem konceptu estetske kompetence, teoriji izobraževalnih potreb starejših in teoriji likovne umetnosti, je pokazala na pomen družbenega in kulturnega konteksta. Avtorica raziskave ugotavlja, da mora izobraževanje starejših na področju sodobne likovne umetnosti ponuditi starejšim odraslim več raznolikih možnosti, pri čemer imajo muzeji kot družbene institucije posebno vlogo. Če z izobraževanjem zgolj sledimo že razvitim potrebam (osebnim zanimanjem) starejših odraslih, jih v doživljanje sodobne likovne umetnosti ne privabimo.
PDF
