The paper presents a procedure for determining the optimal amount of thermal energy for the profitable operation of a biogas plant. The temperature at which anaerobic fermentation takes place ...shortens the time of fermentation and biogas production, but also the provision of higher temperatures requires a certain amount of thermal energy, whose consumption reduces the energy effects of the biogas production system. In this paper the results of the average outdoor temperature and the temperature of inlet mass in fermenter are shown by months, the thermal energy is calculated so as the heat losses of primary and secondary fermenter, and the total required thermal energy to heat the fermenter by months is determined. The required thermal energy for heating the fermenter is presented in percentages, on average 16 % in relation to the total produced thermal energy. Careful analysis determined that the temperature for most profitable anaerobic fermentation process (mesophilic temperature is 40.5 °C), so that the fermentation rate would be optimal with the use of minimum amount of thermal energy to heat the fermenter.
Podnebne spremembe zaradi globalnega ogrevanja ozračja so realnost in obstajajo precej jasni podatki o spremembah globalne temperature planeta ali njegovih delov, kot so kontinenti, oceani in gorske ...verige. Nekoliko manj je študij za manjše regije ali pokrajine. Prispevek govori o temperaturnih spremembah na Gorenjskem od leta 1961 do 2010 v obliki primerjave dveh 30-letnih obdobij (1961–1990 in 1981–2010) in tudi prikaza linearnih trendov zadnjega 30-letnega obdobja. Upoštevali smo podatke o temperaturah na petih meteoroloških postajah, dveh nižinskih, eni dolinski, eni sredogorski in eni visokogorski.
Globalno ogrevanje našega planeta postaja fizikalno izmerjeno dejstvo. Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito, saj bo prišlo do sprememb v celotnem ...klimatskem sistemu, ki ga sestavljajo poleg atmosfere še hidrosfera, kriosfera, biosfera in njihove interakcije. Spremenjene temperaturne razmere in razporeditev padavin, kakor tudi spremembe drugih meteoroloških spremenljivk, bodo vplivale na vsa področja človekovega delovanja. Kmetijstvo je kompleksno odvisno od vremenskih in klimatskih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo. Podnebne spremembe bodo lahko pozitivno ali negativno vplivale tako na rastlinsko kot živinorejsko pridelavo. Najbolj je kmetijstvo ranljivo zaradi ekstremnega vremena, kamor štejemo zlasti suše, poplave, neurja s točo, pa tudi nizke temperature s pozebami ter vročinske valove. Pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov se bo povečala, regionalno pa se bo ob zvišani temperaturi zraka različno spreminjal padavinski režim. Ker bodo med učinki podnebnih sprememb na kmetijstvo prevladovali negativni, je nujno, da se kmetijstvo čimprej začne prilagajati napovedanim podnebnim spremembam. Prilagoditve pa so povezane ne le z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta, temveč tudi s kmetijsko politiko, tržnimi mehanizmi ter razvojnimi in tehnološkimi raziskavami.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Panorama Ljubljane pozimi, priprava kuriva, stanovanje, zaboj za drva, mati in sin v kuhinji, nalagata drva v ...štedilnik, plošče na štedilniku (rinke), podjetje Kurivo - napisna tabla, skladovnica drv, žaganje, toplarna. Rudnik lignita Velenje - zunanji posnetki.
Huda zima zadnjih dni, kot je že dolgo ne pomnimo nam je prinesla cel kup skrbi: zebe nas, ceste so težko prevozne, vodovodne cevi zmrzujejo. Nič čudnega, saj je temparatura mnogokje padla globoko pod ničlo in vse kaže, da mraz ne bo odnehal. Pravzato pa so tople sobe v teh dneh morda naša največja dobrina. Za tiste namreč, ki tako sobo imajo. Kajti v novih stanovanjih so sobe mrzle, ker nam je pač zima prinesla še eno nevšečnost - tisti, ki si nismo preskrbeli premoga že poleti ali jeseni ali pa tisti, ki imajo premajhne drvarnice, smo praktično ostali brez njega. In tako kurimo le z drvmi, ki pa v tem hudem mrazu prav gotovo ne zaležejo preveč. Mnogo drvarnic v Ljubljani pa tudi v drugih krajih je praznih in potrošniki upravičeno povprašujemo, zakaj tako? Poskusili smo dobiti odgovor na to pomembno vprašanje mrzlih dni. Povsem normalno bi bilo, da bi trgovci s kurivom imeli ta čas vsaj minimalne zaloge premoga. Toda, kot vidimo, so skladišča prazna. In zakaj tako? Vsaj za ljubljansko Kurivo velja, da so jim letošnje selitve glavnih skladišč zaradi gradnje podvozov praktično onemogočile kakršnokoli zimsko zalogo, ki je že v letu 1961 znašal skoraj 5 tisoč ton. Novo lokacijo za glavno skladišče v Mostah so namreč dobili s koncem julija, ko je bilo praktično že prepozno, da bi nadoknadili zamujeno. Kajti z grafikona prav lepo lahko vidimo, kdaj je pravzaprav čas za ustvarjanje tovrstnih zalog; prav gotovo so to meseci marec, april in maj in morda deloma tudi junij.
Podatke za naš grafikon, ki kaže intenzivnost prodaje premoga trgovski mreži, smo dobili pri rudniku lignita v Velenju in obe črti spodnja za predlansko in zgornja za lansko leto, nam lepo ilustrirata našo prejšnjo trditev. Kajti rudnik v Velenju pa tudi ostali, n.pr. v Trbovljah, Zagorju, itd. Beležijo praktično zelo enakomerno proizvodnjo skozi vse leto. Nič novega ne povemo, če poudarimo, da je delo v treh izmenah in tudi nedeljsko delo v rudnikih postalo že njihov stalni način dela. Tako n.pr. Velenjski rudnik tudi v teh mrzlih dneh proizvaja okrog 9 tisoč ton premoga dnevno. Vendar pa je nemogoče, da bi ob kritični situaciji glede premoga, ki je zaradi zime nastala tudi v industriji, lahko slovenski premogovniki pokrili v nekaj dneh izredno velike potrebe. Pri tem moramo upoštevati, da se n.pr. separaciji v Trbovljah in Zagorju tako zamrzjeni, da lahko delata le s polovično kapaciteto pa tudi železnica kljub izrednim naporom zaradi velikega mraza ne more prepeljati toliko premoga, kot bi ga potrebovali. In čeprav je torej premoga v premogovnikih relativno dovolj na razpolago, ga široka potrošnja le steška dobi. Kje je torej izhod iz te situacije? Brez dvoma potrebuje Ljubljana moderno urejeno skladišče za premog, ki bo omogočilo ustvaritev dovolj velikih zalog v mesecih, ko je povpraševanje manjše in ko jih je železnica možna prepeljati. Gotovo pa tu lahko postavimo tudi vprašanje pravočasnega regresa za premog in morda še bolj vprašanje prostih cen, ki bi pri premogovnikih, pa tudi trgovcih, brez dvoma vzbudile večji interes za prodajo in nakup premoga v nekritičnih mesecih. Čeprav je drvi trenutno dovolj na razpolago, pa vendar ne moremo vsaj v prihodnje računati, da mu tudi sicer nenormalne zime pri preskrbi s premogom ne smejo presenetiti.- Information:- Panoramic view of Ljubljana during the winter, preparing a firewood, housing, mother and son in the kitchen, adding firewood in cooking stove, presenting the fuel company Kurivo and lignite mine in Velenje.- Original language summary:
Panorama Ljubljane pozimi, priprava kuriva, stanovanje in prikaz kuhanja na trdo gorivo na štedilniku, zunanji posnetki tovarne Kurivo in rudnika lignita v Velenju.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- Pomurje Region: the construction of an eco-house constructed from clay, straw and wood: a ...statement by Kristjan Zver.- Original language summary:
Pomurje: gradnja ekološke biohiše iz ilovice, slame in lesa; izjava Kristjan Zver.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Podnebne spremembe bodo vplivale na počutje in zdravje ljudi ter v splošnem na kakovost življenja, zato je preučevanje teh učinkov pomeben izziv za znanstvenike. Možne posledice podnebnih sprememb ...za zdravje ljudi bodo odvisne tako od velikosti in poteka podnebnih sprememb kot tudi od socio-ekonomskih dejavnikov. Glavni neposredni dejavnik, ki bo povzročal ranljivost na podnebne spremembe, bo povečana pogostnost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov (poplave, neurja, suše). To bo povzročalo materialne škode, selitve prebivalstva, pomanjkanje hrane in vode, povečano smrtnost in širjenje bolezni. Ženska populacija bo bolj ranljiva. Vročinski valovi bodo usodni predvsem za stararostnike, kot bilo razvidno v Evropi poleti 2003. Povečana koncentracija CO2 in višje temperature bodo spodbudile rast alergogenih rastlin in podaljšale pelodno sezono. Podnebne spremembe bodo ogrožale tudi socio-ekonomski razvoj, demografske tokove, turizem in zdravstveno infrastrukturo. Učinski podnebnih sprememb bodo še posebej izraziti v velikih mestih, obalnih področjih in v gorskem svetu.
PDF
