Z jezikom nismo vedno zmožni neposredno ubesediti vsega, kar mislimo, zato za razlago pojavnosti uporabljamo različne jezikovno-kognitivne postopke, med drugim metafore in metonimije. Prepoznavanje ...vrednosti in razširjenosti metaforičnih in metonimičnih izrazov v jeziku je v zadnjih dvajsetih letih vodilo k povečanemu zanimanju za sistematično identifikacijo in luščenje tovrstnih figurativnih izrazov v korpusih posameznih jezikov. Izraze, pri katerih potekajo konceptualne preslikave, ki sodelujejo pri metaforičnih in metonimičnih procesih, je namreč težko izluščiti iz korpusa, ki niso posebej označeni za namene raziskovanja figurativnega jezika. V članku opredelim razumevanje konceptualne metafore in konceptualne metonimije, predstavim najpogostejše metode luščenja metaforičnih in metonimičnih izrazov iz jezikovnih korpusov ter na primeru korpusa g-KOMET, ki je ročno označen za metaforične izraze in metonimične prenose, ponazarjam poskus sistematizacije nekaterih najbolj prisotnih metonimičnih prenosov v slovenskem govorjenem jeziku.
Prispevek se ukvarja s problematiko označevanja dialoških dejanj v korpusih. Obstoječe generične sheme dialoških dejanj kažejo vrsto pomanjkljivosti, zato so v príspevku primarne kategorije dialoških ...dejanj definirane na novo ter evalvirane z označevanjem testnega gradiva, ki sta ga izvedla neodvisna označevalca. Rezultati potrdijo ustreznost definicij za empirično rabo, pokažejo pa tudi dvoumne in mejne rabe, ki jih je treba nasloviti v prihodnje.1
Prispevek predstavlja tipologijo slovarskih oznak in pojasnil za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). eSSKJ je splošni informativno-normativni razlagalni slovar knjižnega ...jezika, ki uporabniku s kvalifikatorji in kvalifikatorskimi pojasnili prinaša podatke o slogovni zaznamovanosti leksikalnih enot, in sicer z družbenostnega, prostorskega, časovnega, področnega in konotativnega vidika.
Graphic Design in Urban Environments introduces the idea of a category of designed graphic objects that significantly contribute to the functioning of urban systems. These elements, smaller than ...buildings, are generally understood by urban designers to comprise such phenomena as sculpture, clock towers, banners, signs, large screens, the portrayal of images on buildings through “smart screens,” and other examples of what urban designers call “urban objects.” The graphic object as it is defined here also refers to a range of familiar things invariably named in the literature as maps, street numbers, route signs, bus placards, signs, architectural communication, commercial vernacular, outdoor publicity, lettering, banners, screens, traffic and direction signs and street furniture. One can also add markings of a sports pitch, lighting, bollards, even red carpets or well dressings. By looking at the environment, and design and deconstructing form and context relationships, the defining properties and configurational patterns that make up graphic objects are shown in this book to link the smallest graphic detail (e.g. the number 16) to larger symbolic statements (e.g. the Empire State Building). From a professional design practice perspective, a cross section through type, typographic, graphic and urban design will provide a framework for considering the design transition between alphabets, writing systems, images (in the broadest sense) and environments.
Dunaj in Praga sta pomembna srednjeevropska turistična kraja, ki ju je v letu 2011 obiskalo enako število tujih turistov. Čeprav sta mesti približno enako veliki in imata podobno kulturno turistično ...ponudbo, se močno razlikujeta po prostorski razporeditvi turistov in njihovi rabi prostora. Mestno središče Prage je znano po zastojih, prenapolnjenosti in enofunkcijski rabi, medtem ko središče Dunaja obišče podobno število gostov, vendar si pri tem lokalne funkcije in turizem ne nasprotujejo. Na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo geografsko označenih fotografij obeh mest, ki so bile objavljene na spletnih straneh za izmenjavo fotografij, smo izdelali grafa prostorske razporeditve turističnih znamenitosti in poti. Z analizo teh primerljivih grafov smo lahko pojasnili razlike v turističnih sistemih obeh mest, ki so povezane predvsem z njuno morfološko zgradbo in različnimi pristopi k razvoju mestnega turizma v preteklem desetletju.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega prinaša delitev Ljubljane na pet okrajev in razdelitev ulic in cest v mestu po župnijah. Prav tako prinaša informacijo o hišnih lastnikih in kdo je ...kje v Ljubljani stanoval. Ljubljano so tako razdelili na: šolski del, šenjakobski del (vanj je spadal tudi Mestni trg), dvorni del, kolodvorski del in predkraje, ki so bili: Črna vas, Hauptmanca, Hradeckijeva vas, Ilovica, Karolinska zemlja in Kurja vas.Po župnijah so bile ulice in ceste razporejene v stolno župnijo sv. Miklavža, mestno župnijo pri sv. Jakobu, župnijo sv. Petra, župnijo Device Marije oznanjenja, župnijo sv. Janeza Krstnika in župnijo Rudnik. Kot odgovorna oseba za jamčenje pravilnosti podatkov v publikaciji je podpisan tedanji ljubljanski župan Anton Laschan.