Avtorica v prispevku na osnovi rezultatov mednarodne ankete o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (CVTS) v podjetjih prikazuje stanje in trende na področju nadaljnjega ...poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji z mednarodno primerjavo z državami EU v obdobju od 1999 do 2005. Analiza je pokazala, da je vključenost v nadaljnje poklicno izobraževanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma visoka in se je v primerjavi z letom 1999 precej povečala. Vendar pa se pri tej vključenosti pojavljajo razlike glede na spol in starost; vključenost žensk je višja kot vključenost moških in s starostjo hitro upada. Poleg tega se kažejo precejšnje razlike v vključenosti v CVTS glede na število zaposlenih v podjetju; v podjetjih z 250 ali več zaposlenimi je precej višja kot v podjetjih z 10 do 49 zaposlenimi. Višji od evropskega povprečja so tudi deleži podjetij, ki zagotavljajo nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, trajanje vključenosti v to izobraževanje ter usposabljanje in njegovi stroški. Za podjetje je koristna informacija o uspešnosti preteklega izobraževanja in osnova za nadaljnje načrtovanje izobraževanja je tudi merjenje učinkov izobraževanja. Kljub koristim, ki jih prinaša merjenje teh učinkov, pa je v Sloveniji delež podjetij, ki ugotavljajo te učinke, med najnižjimi med evropskimi državami.
Razvoj izobraževanja v svetu, izobraževalna politika in njeni rezultati ob izteku dvajsetega stoletja porajajo vprašanje, ali se ni izobraževanje znašlo na križišču. V mednarodnih primerjavah je že ...nekaj časa opazen velik pomen človeškega kapitala za povečanje produktivnosti. Soodvisnost med hitrostjo tehničnega napredka in kakovostjo dela je čedalje večja. Potreba po gospodarskih strokovnjakih, ki bi bili zmožni uporabljati nove tehnologije za razvoj novih dosežkov, je čedalje večja. Potrebno je novo znanje in sposobnosti. Izobraževalni sistemi morajo zadovoljiti te potrebe. Pri tem ne gre le za zagotavljanje minimuma šolanja ali poklicnega usposabljanja, temveč tudi za nepretrgano izpopolnjevanje in usposabljanje pomembnih strokovnjakov in zaposlenih v podjetjih.
V prispevku predstavljava uspešni projekt srednješolskega poklicnega izobraževanja, ki smo ga izvedli na naši šoli za poklic orodjarja in strojnika za podjetja Domel, Indramat in Niko v Železnikih. ...Pri tem smo upoštevali sodobne metode za poučevanje odraslih in dosledno prilagajali urnik predavanj delovnemu času kandidatov oziroma delovnega procesa. Predavanja, usposabljanje in praktično delo so potekali v podjetju in šolskih delavnicah ter laboratorijih. V dodatku opozarjava na problem plačevanja učiteljev, ki poučujejo tehnične predmete, saj vstopijo v izobraževalni proces z bogatimi delovnimi izkušnjami iz podjetij, v šoli pa začnejo kot začetniki, ker šolska določila ne opredeljujejo takšnih primerov.
V zadnjih treh letih, torej po tem, ko je bila sprejeta nova šolska zakonodaja, so slovenski dnevniki pretežno pisali o šolskih novostih v osnovni šoli ali kvečjemu še na prehodu s srednje šole na ...univerzo, torej v zvezi z maturo. Po takšnem pisanju bi lahko sklepali, da je oko javnosti in tudi stroke obrnjena predvsem k obveznemu ali splošnemu izobraževanju in da ostaja pri nas poklicno in strokovno izobraževanje še vedno nekako na robu civilnega interesa. V svetu se to že dolgo obrača v drugačno smer. Bolj ali manj je jasno, da je splošno izobraževanje razmeroma zadovoljivo strukturirano, čeprav je splošno priznano, da so konceptualne rešitve na ravni obveznega izobraževanja še dokaj nedorečene.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
