V svetovnem merilu perutninsko meso predstavlja cenovno dostopen in kakovosten vir beljakovin, zato se je v zadnjih desetletjih povečala njegova prireja. Slednje smo dosegli z intenzivno selekcijo ...pitovnih piščancev na hitro rast, učinkovitejše izkoriščanje krme, povečan delež prsne mišičnine in manjši delež trebušne maščobe. Na drugi strani so tako intenzivna selekcija in zahteve po večji prireji, kot tudi nekateri zunanji stresni dejavniki, ki vključujejo neželene spremembe v okolju, prehranskem režimu, tehnologiji reje in nepravilne postopke ravnanja z živalmi pred zakolom, povzročili večjo dovzetnost živali za oksidativni stres, ki poslabšuje senzorične in tehnološke lastnosti perutninskega mesa. Posledice hitrega povečevanja prsne mišičnine pri pitovnih piščancih in intenzivne tehnologije reje se kažejo v naraščajočem trendu pojavnosti različnih neželenih sprememb piščančjega mesa oziroma miopatij. Med najpogostejše miopatije spadajo miopatija globoke prsne mišice, bledo, mehko in vodeno meso, bela progavost prsne mišice, olesenelost prsne mišičnine ter špagetasto meso, ki prizadenejo predvsem veliko prsno mišico in poslabšujejo njene senzorične in tehnološke lastnosti. Prav tako omenjene spremembe prsne mišičnine poslabšujejo kakovost in prehransko vrednost mesa ter vplivajo na sprejemljivost mesa za potrošnike in nedvomno povzročajo ekonomske izgube v živilsko-predelovalni industriji.
Število rejcev oslov v Sloveniji in ostalem razvitem svetu v zadnjih letih narašča. Osli so bili v preteklosti pomembne gospodarske živali, ki so jih za delo uporabljali predvsem na območjih z malo ...krme. Ker so manj zahtevni in bolj vzdržljivi, so pogosto nadomeščali konje, danes pa so predvsem ljubiteljske živali in jih v razvitem svetu za delo večinoma ne uporabljajo. Osli in konji imajo skupne značilnosti, vendar pa so med njimi tudi pomembne razlike, ki jih ne smemo spregledati. Ena od pomembnejših razlik je način prehranjevanja in sestava obroka. Osli so se razvojno prilagodili suhim območjem podsaharske Afrike in lahko preživijo ob skromni krmi, ki ima malo energije, vsebuje malo beljakovin in veliko vlaknine. Prav zato jih moramo v našem okolju krmiti pazljivo, da ne postanejo predebeli in obolijo za številnimi, z debelostjo povezanimi boleznimi. Premalo gibanja, energijsko prebogata krma in pomanjkanje normativov v zvezi s prehrano, ki so večinoma povzeti iz normativov prirejenih za konje, so poglavitni vzroki pogostega pojavljanja debelosti pri oslih. V preglednem članku bomo predstavili značilnosti prehrane, prebave in presnove oslov, njihove potrebe po energiji in hranilnih snoveh v primerjavi s konji ter osnovne prehranske bolezni, ki se pojavijo zaradi preobilnega krmljenja: hiperlipidemija, laminitis in metabolni sindrom kopitarjev.
Proučevali smo vpliv vrste in koncentracije različnih taninskih izvlečkov na kinetiko in vitro fermentacije škroba v vampnem soku. K škrobu smo dodali tri taninske izvlečke: kostanjev tanin (F75), ...kebračo tanin (QUE) in taninsko kislino (TAK) v različnih koncentracijah: 0 (kontrola), 0,33, 0,67 in 1,33 mg taninskega izvlečka ml–1 medija. S pomočjo Gompertzove funkcije smo ocenili kazalnike fermentacije, skupno potencialno produkcijo plina (B), specifično hitrost fermentacije (C) in konstantni faktor mikrobne (ne)učinkovitosti (A)) ter izračunali čas največje hitrosti fermentacije (ČNHF), največjo hitrost fermentacije (NHF) in časovni zaostanek začetka fermentacije (LAG). Z dodatkom F75 (507,8 ml g–1 SS) in QUE (474,2 ml g–1 SS), se je skupna potencialna produkcija plina iz škroba v primerjavi s kontrolo (528,4 ml g–1 SS) statistično značilno zmanjšala (p < 0,05). Nasprotno pa se je skupna potencialna produkcija plina z dodatkom TAK v povprečju povečala. Največjo hitrost fermentacije škroba (50,6 ml h–1) smo izmerili po skoraj 9. urah inkubacije. ČNHF se je z dodatkom taninskih izvlečkov statistično značilno podaljšal, še najbolj ob dodatku 0,33 mg taninskih izvlečkov/ml medija. Vrsta taninskega izvlečka in koncentracija taninskega izvlečka sta statistično značilno vplivala (p < 0,01) na največjo hitrost fermentacije škroba. Še najmanj se je NHF zmanjšala ob dodatku F75 (42,0 ml h–1), medtem ko se je NHF ob dodatku TAK zmanjšala na 38,1 ml h–1, ob dodatku QUE pa na 34,7 ml h–1. NHF se je najbolj zmanjšala ob dodatku taninskih izvlečkov v koncentraciji 0,67 mg ml–1 medija.
The objective of the present study was to determine the effect of linseed oil supplementation on performance, fatty acid composition and oxidative status of rabbits. Twelve male SIKA rabbits were ...divided into two groups. The control group (n = 4) received commercial diet and the linseed group (n = 8) received commercial diet containing 9% of linseed oil, which was sprayed onto the pellet. R abbits were slaughtered at 115 days of age, 52 days after the start of the experiment. Live weight, weight gain, feed intake and feed efficiency were recorded. The fatty acid composition of muscle, adipose tissue and liver was determined by the in situ transesterification method and gas chromatography-flame ionisation detection (GC-FID). In order to evaluate the oxidative status of rabbits, the malondialdehyde (MDA) concentration in plasma, liver and muscle were measured. The results show that it is possible to enhance proportion of n-3 polyunsaturated fatty acids (PUFA) in rabbit's muscle, adipose tissue and liver by adding linseed oil in the diet without detrimental effect on productive performance. Linseed oil addition improved fatty acid composition in all tissues by increased PUF A proportion and decreased proportion of saturated and monounsaturated fatty acid. Linseed oil also reduced n-6/n-3 PUF A ratio in all tissues. However, linseed oil addition led to significantly higher MD A concentrations in plasma, liver and muscle. Since PUF A are highly susceptible to oxidation, further research is needed to focus on protecting animal and their products from lipid oxidation by adding various natural antioxidants to the diet.
V poskusu smo preučevali vpliv dodatka lanenega olja v krmo na proizvodne lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijski status kuncev. D vanajst kuncev slovenske mesne linije SIKA smo razdelili v dve skupini. Kontrolna skupina (n = 4) je uživala standardno krmo, poskusna skupina (n = 8) pa standardno krmo z dodatkom 9 % lanenega olja, ki smo ga nanesli na pelete. Kunce smo zaklali pri starosti 115 dni, 52 dni po začetku poskusa. V času poskusa smo zapisovali maso živali, prirast, zauživanje in izkoristek krme. M aščobnokislinsko sestavo mišic, maščobnega tkiva in jeter smo določili z in situ transesterifikacijo in kapilarno plinsko kromatografijo. Za določitev oksidacijskega statusa kuncev smo izmerili koncentracijo malondialdehida (MDA) v plazmi, jetrih in mišici. R ezultati so pokazali, da lahko z dodatkom lanenega olja v krmo kuncev povečamo delež n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v mišici, maščobnem tkivu in jetrih brez negativnih učinkov na proizvodne lastnosti. D odatek lanenega olja je izboljšal maščobnokislinsko sestavo s povečanjem deleža VNMK in zmanjšanjem deleža nasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar je znižalo tudi razmerje n-6/n-3 VNM K v vseh tkivih. D odatek lanenega olja je značilno povečal koncentracijo MD A v plazmi, jetrih in mišici. Ker so VNM K zelo podvržene oksidaciji, so potrebne nadaljnje raziskave, v katerih se bo potrebno osredotočiti na zaščito živali in njihovih produktov pred lipidno oksidacijo z dodajanjem različnih naravnih antioksidantov v krmo.
Namen prispevka je prikazati možnost kombiniranja različnih matematičnih metod za analiziranje sestave krmnih obrokov v danih okoliščinah. Z matematičnimi modeli, ki temeljijo na omejeni ...optimizaciji, smo proučevali cenovno-stroškovna razmerja v obdobju 1998 do 2008 in iskali morebitne spremembe v sestavi racionalnih krmnih obrokov za goveje pitance. Za analizo smo uporabili normativne in pozitivne matematične metode. S pomočjo klasičnega linearnega programa, nadgrajenega s tehtanim ciljnim programom, smo izvedli normativno analizo. Da bi ugotovili, kako bi se v danih razmerah odločal povprečen rejec, pa smo simulacijo izvedli tudi s pozitivnim matematičnim programiranjem. Dobljeni rezultati kažejo, da se je sestava racionalnega krmnega obroka v zadnjih desetih letih nagnila v prid koruzne silaže, izrazito pa se je zmanjšala količina travne silaže v obroku. Zaradi naravnih danosti v Sloveniji take spremembe niso izvedljive, zato bomo morali več pozornosti posvetiti zniževanju stroškov pridelave travne silaže.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki zaužiti v ustreznem številu, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Njihovi učinki so praviloma povezani z vzpostavitvijo ugodnega mikrobnega ravnovesja v ...prebavilih gostitelja ter uravnavanjem njegovega imunskega odziva. Pri domačih živalih so ključni učinki probiotikov povezani z izboljšano učinkovitostjo prireje. Poleg ugodnega vpliva na zdravstveno stanje (predvsem mladih) živali, slednje obsega tudi izboljšano konverzijo krme, povečano hitrost rasti in nekatere druge. Probiotični krmni dodatki registrirani v EU vsebujejo predvsem Gram-pozitivne bakterije iz rodov Bacillus, Enterococcus, Lactobacillus, Pediococcus, Streptococcus ter kvasovke Saccharomyces cerevisiae in Kluyveromyces sp. Medtem, ko je večina omenjenih mikroorganizmov načeloma varnih, imajo nekateri lastnosti, ki so lahko škodljive tako za živali, kot tudi za ljudi. Tak primer so enterokoki, pri katerih pogosto opažajo zapise za prenosljive determinante odpornosti proti antibiotikom. Slednji tako predstavljajo potencialno nevarnost za širjenje odpornosti v patogenih mikrobnih populacijah ljudi in živali. Hiter napredek na področju sintetične in sistemske biologije združen s podporo bioinformatike in novimi orodji genskega inženirstva v prihodnosti obeta skoraj neskončne možnosti za pripravo probiotičnih sevov s poljubnimi lastnostmi, vendar pa bodo le-ti lahko prestopili meje laboratorijev šele ob ustrezni spremembi zakonodaje in javnega mnenja.
V prehrani živali se uporablja širok spekter probiotičnih mikroorganizmov, ki pripadajo mlečnokislinskim bakterijam, kvasovkam ali rodu Bacillus. V raziskavi smo ugotavljali število mikroorganizmov ...oziroma njihovih spor v različnih krmnih mešanicah in premiksih, ki so vsebovali komercialne probiotične pripravke Bioplus 2b, Vebac ali Biosaf. Pri bakterijskih sevih Bacillus subtilis in Bacillus licheniformis, ki smo ju osamili iz pripravka Bioplus 2b, smo ugotavljali občutljivost za antibiotike, protimikrobno aktivnost ter sposobnost preživetja v simuliranem želodčnem in črevesnem soku. Ugotovili smo, da je bilo v vseh testiranih proizvodih število probiotičnih mikroorganizmov oziroma spor manjše od deklariranega. Razlika med deklariranim in ugotovljenim številom je bila največja pri proizvodih z dodatkom pripravkov Vebac in Biosaf. Izolata B. subtilis in B. licheniformis sta občutljiva za vse izbrane antibiotike razen metronidazola. Test preživetja je pokazal, da simulirana želodčni oz. črevesni sok nimata večjega vpliva na preživetje spor, vegetativne celice obeh sevov Bacillus pa so zelo občutljive za nizke vrednosti pH in žolčne soli. B. licheniformis je inhibiral rast predvsem po Gramu pozitivnih bakterij, medtem ko je bil B. subtilis učinkovitejši proti po Gramu negativnim bakterijam.
V prispevku je podan pregled krmne vrednosti in uporabe stranskih proizvodov predelave ogröčičnega semena, kot so ogröčične tropine in pogače, v prehrani domačih ûivali. Podana so spoznanja o ...vsebnosti in delovanju nekaterih prehransko-fizioloöko pomembnih, predvsem antinutritivnih snoveh, ki jih najdemo v ogröčičnem semenu in njegovih stranskih proizvodih, predvsem snovi celične stene, glukozinolati, sinapin in fitinska kislina. Navedeni so podatki o pridelavi ogröčičnih tropin in pogač, o vplivih na njuno kakovost, o hranilni in krmni vrednosti ter uporabi za krmljenje goved, praöičev in perutnine.
Debelost in naraščanje indeksa telesne mase (ITM) predstavljata v današnjem času velik zdravstveni problem pri ljudeh, prekomerna zamaščenost pa je prav tako nezaželena pri reji domačih živali, saj ...poslabšuje gospodarnost prireje. V naši raziskavi smo preučevali vpliv debelosti laboratorijskih miši na navidezno prebavljivost surovih beljakovin in surovih maščob zaužite krme. V dveh prebavljivostnih poskusih smo uporabili dve selekcijski liniji miši, linijo F (višji odstotek telesnega maščevja) in L (nižji odstotek telesnega maščevja). V prvem poskusu smo uporabili 21 samcev obeh linij (11 linije F in 10 linije L), starih od 9,0 do 18,6 tednov, v drugem pa 23 samcev (11 linije F in 12 linije L), starih od 9,6 do 11,0 tednov. V času poskusa (5 zaporednih dni) smo živali dnevno tehtali, merili količino zaužite krme in zbirali blato. Po postopkih weendske analize smo v vzorcih določili vsebnost surovih beljakovin in surovih maščob v krmi in blatu. Rezultati so pokazali, da med linijama F in L obstajajo statistično značilne razlike v navidezni prebavljivosti surovih beljakovin in surovih maščob. Pri zauživanju krme ni bilo statistično značilnih razlik med linijama, so se pa pokazale statistično značilne razlike pri zaužiti krmi na g telesne mase. Linija L je bolje prebavila tako surove beljakovine (79,6 %), kot tudi surove maščobe (91,8 %), v primerjavi z linijo F, pri kateri je bila navidezna prebavljivost v povprečju 77,1 % oziroma 87,0 % za surove beljakovine in surove maščobe. Glede na dobljene rezultate sklepamo, da z razlikami v navidezni prebavljivosti beljakovin in maščob krme ne moremo razložiti velikih fenotipskih razlik med linijama.
PDF