This article is based on audio samples of good practice in radio plays. The samples were selected to emphasize features essential to radio and its most structured genre (i.e., the radio play or ...so-called sound theatre). They are: the illusion of intimate contact, the illusion of simultaneity, the paraverbal as the strongest signal in a spoken message, the hierarchy of voices, identifying the listener and director as "primary listener," minimalism, segmented composition that can catch even the casual listener, recycling, and silence as a powerful compositional and expressive element.
Veliki broj istraživanja pokazuje da eksplicitni i implicitni stavovi determinišu ponašanje. Verbalna produkcija, kao bihejvioralna manifestacija unutrašnjeg sveta osobe prema savremenim ...psiholingvističkim teorijama predstavlja, kako nameran, tako i automatski proces. Cilj ovog istraživanja bilo je ispitivanje odnosa između različitih mera verbalnog ponašanja u vezi sa homoseksualnošću, sa jedne, i implicitnih i eksplicitnih mera stava prema homoseksualnosti sa druge strane. U istraživanju je učestvovalo 105 ispitanika. Kao mere stava korišćeni su Test homofobije (H25) i Test Implicitnih Asocijacija, dok su mere verbalne produkcije ekstrahovane iz dve eksperimentalne situacije korišćenjem programa za automatsku analizu teksta LIWCser. U prvoj eksperimentalnoj situaciji ispitanici su indirektno usmeravani na stavski objekat (homoseksualnost), dok su u drugoj situaciji instruisani da direktno govore o stavskom objektu. Rezultati su pokazali umerenu povezanost između eksplicitnih i implicitnih mera stava, kao i relativno nisku do umerenu povezanost ovih mera sa pojedinačnim merama verbalne produkcije. Dodatno, pokazalo se da u osnovi verbalne produkcije stoje implicitni i eksplicitni procesi i to da su spontani aspekti verbalne produkcije pre svega vođeni implicitnim procesima, dok namerni aspekti verbalne produkcije predstavljaju manifestaciju eksplicitnih stavova. Dobijeni rezultati u skladu su sa postojećim modelima odnosa implicitnih i eksplicitnih mera stavova i ponašanja, kao i savremenim psiholingvističkim teorijama.
Straipsnyje aptariami vaikų, turinčių neišplėtotą kalbą, leksikos ypatumai. Atlikta kiekybinė sukauptojo vaikų kalbos tekstyno ir eksperimentinių užduočių rezultatų analizė padėjo atskleisti žodžių ...supratimo, vartojimo ypatumus, leksinės įvairovės rodiklius. Lyginami vaikų, turinčių neišplėtotą kalbą, ir tipinės kalbos raidos vaikų rezultatai. Tyrimas atskleidė, kad vaikai, kuriems būdinga neišplėtota kalba, statistiškai reikšmingai prasčiau atliko daiktavardžių ir veiksmažodžių supratimo bei produkcijos užduotis. Žodžių supratimo ir produkcijos sunkumus lemia reta žodžio vartosena vaiko aplinkoje, žodžio ilgis, darybinė struktūra, sinonimija, panašios reikšmės žodžių gausa
Pojav novih oblik uprizoritvenih pisav v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sicer ni odpravil tradicionalnih dramskih oblik, je pa korenito spremenil vlogo besedilnosti v ...gledališču. V članku zagovarjamo tezo, da je uprizoritvena pisava, osvobojena pravil dramske pisave in celo sintakse ter gramatike, v besedilno produkcijo vnesla ilokacijsko logiko. Članek zaključimo s preliminarnim razmislekom o razlikah med eksperimentalnimi strategijami pisave in najnovejšimi oblikami umetne inteligence za generiranje besedil.
Uloga producenta i njegove zadaće, odnosno odgovornosti u procesu stvaranja filmskoga djela često je nedovoljno jasno shvaćena u javnosti, a gdjekad i pogrješno protumačena, čak i od same struke. ...Tome zasigurno doprinosi činjenica da su, kroz rane razvojne faze hrvatske kinematografije, producentska zaduženja, kao i ona autorska, na sebe preuzimali upravo redatelji. Dakle, u početcima kreiranja filma nije bilo moguće zadovoljiti potrebne standarde zbog ograničenih resursa, ali i zbog manjka kadra koji se postepeno razvijao zajedno s branšom. Može se reći da je na našim prostorima tek u recentnoj povijesti preuzet zapadnjački model u pristupu realizaciji filma, model po kojem je producentu dodijeljena jedna od najvažnijih uloga, a koja zahtijeva ozbiljan angažman, potpunu predanost i jasno definirane odgovornosti. Ovaj rad bavi se istraživanjem upravo te uloge, obrađuje sve značajne segmente koje ona obuhvaća, a za cilj ima determinirati doprinos filmu od producenta. Osim teorijskoga pregleda, primjerom iz prakse, konkretno u slučaju dugometražnoga igranoga filma, daje se uvid u sve produkcijske korake tijekom stvaranja. U drugom dijelu ovoga rada, analitičkom obradom prikupljenih podataka koji su dobiveni putem anketnoga upitnika i dubinskoga intervjua, vrlo je jasno predočeno u kojoj je mjeri zanimanje producenta prepoznato kao relevantno te što ono podrazumijeva, kako iz perspektive samih suradnika, tako i one krajnjih korisnika, odnosno publike.
Model WOFOST (WOrld FOod STudy) je precej enostaven za prvo uporabo. Za nastavitve imamo na voljo pet zavihkov: splošno, poljščina, vreme, tla, ponovitve. Izbiramo med potencialno simulacijo, ...dejansko simulacijo pri omejeni količini vode in dejansko simulacijo pri omejeni količini hranil. Za obravnavo izbrane poljščine moramo dobro poznati njene karakteristike ali pa si izberemo poljščine, ki so že definirane v modelu. Določamo tudi datum setve in žetve ali pa prepustimo modelu, da izbere najprimernejša. Meteorološke podatke moramo za obravnavan kraj pripraviti v zahtevanem formatu. Tudi podatki o različnih tipih tal so že pripravljeni, lahko pa dodamo svoje. WOFOST nam med drugim izračuna fenološke faze, suho težo korenin, listov, stebel in založnih organov, celotno nadzemsko produkcijo, žetveni indeks, evapo(transpi)racijo, asimilacijo, bazalni metabolizem, globino dejanske koreninske cone, vsebnost vode v tleh ter sušne in mokre dni.
Naši izračuni za primer koruze kažejo stanje sušnosti, kot je po izbranih letih od 2003 do 2006 tudi pričakovano - izrazito sušno leto 2003, sušnejše 2006, zmerno 2005 in precej mokro leto 2004. Razlike v vsebnosti vode v tleh se kažejo po koncu maja. Najhitreje je koruza dozorela v najbolj sušnem letu 2003 in najpočasneje v najbolj namočenem 2004. Vidimo lahko še, da na začetku rasti evaporacija iz tal prevladuje nad transpiracijo, med glavno rastno sezono prevladuje transpiracija, na koncu pa zopet evaporacija iz tal. Daleč najmanjša je produkcija leta 2003 zaradi precejšnih težav s sušo, sledi leto 2006 in praktično enaka pridelka v letih 2004 in 2005, ko večjega pomanjkanja dežja ni bilo.
Pokazali smo še, da je število sušnih dni precej različno pri različnih tipih tal. Na tleh s slabo zadrževalno sposobnostjo je več sušnih let, kot na boljših tleh, v splošnem pa so bila najbolj sušna leta 2001, 1992, 1971, 1988, 2003 in 1993 (izračuni do leta 2005).
This article contains a review of the seminal Grossman model from a perspective of assumptions and simplifications, which were necessary to make the model tractable. The Grossman model emphasises ...health as a fundamental commodity, which implies that the demand for healthcare is a derived demand; in the model, individuals are both consumers and producers of health. The model predicts that an individual would invest in health until the marginal benefit of health equals its marginal cost; this equilibrium demand for health entails that the length of an individual's life would be determined endogenously. This review also discusses the model's refinements and extensions that have relaxed some of the constraints of the original model. In spite of its shortcomings, the Grossman model remains — even after 40 years — one of the few models in the realm of health economics, which attempts to conceptualise the complex demand for health and healthcare both theoretically and empirically.
Članek pregledno predstavlja privzetke in poenostavitve Grossmanovega modela, ki so potrebni, da bi bil model rešljiv. Grossmanov model opredeljuje zdravje kot temeljno dobrino, kar pomeni, da je povpraševanje po zdravstveni oskrbi izpeljano povpraševanje; v modelu so posamezniki tako »potrošniki« kot »proizvajalci zdravja«. Model napoveduje, da bo posameznik tako dolgo vlagal v svoje zdravje, dokler marginalna korist zdravja ne bo enaka marginalnim stroškom zdravja; to ravnovesno povpraševanje po zdravju tako endogeno določa trajanje posameznikovega življenja. Ta pregled obravnava tudi dopolnitve in razširitve modela, ki sproščajo nekatere omejitve prvotnega modela. Kljub pomanjkljivostim je Grossmanov model — celo po 40 letih — eden redkih modelov na področju ekonomije zdravja, ki tako teoretično kot tudi empirično poskuša konceptualizirati kompleksno zahtevo po zdravju in zdravstvenem varstvu.
PDF
