Uvod: V številnih evropskih državah so medicinske sestre pridobile kompetenco predpisovanja zdravil. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna stališča imajo zaposleni v zdravstveni negi v Sloveniji do ...predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Metode: Uporabili smo mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni priložnostni vzorec je vključeval 61, kvalitativni namenski vzorec pa 10 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih kliničnih okolij. Kot instrument smo v kvantitativnem delu raziskave uporabili spletni vprašalnik s področja farmacevtske skrbi (Cronbach α = 0,954). Rezultate kvantitativnega dela raziskave smo analizirali s pomočjo računalniškega programa SPSS, ver. Kvalitativni del raziskave je bil izveden z delno strukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo zaposleni v zdravstveni negi deljeno mnenje glede predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Anketiranci z daljšimi delovnimi izkušnjami (> 12 let) so bolj naklonjeni predpisovanju zdravil s strani medicinskih sester (χ2 = 7,708, p = 0,021). Prav tako imajo zaposleni v kliničnem okolju bolj pozitivna stališča do predpisovanja zdravil kot tisti, ki delujejo na področju raziskovanja in izobraževanja (χ2 = 9,721, p = 0,008). Kvalitativni del je pokazal, da je največja ovira za uveljavljanje večje vloge medicinske sestre na področju predpisovanja zdravil pomanjkljivo znanje s področja farmakologije in neustrezna zakonska podlaga. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi imajo pomisleke glede prevzemanja kompetenc s področja predpisovanja zdravil, vendar so kljub temu izrazili željo po določeni stopnji avtonomije na omenjenem področju.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: V številnih evropskih državah so medicinske sestre pridobile kompetenco predpisovanja zdravil. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna stališča imajo zaposleni v zdravstveni negi v Sloveniji do ...predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Metode: Uporabili smo mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni priložnostni vzorec je vključeval 61, kvalitativni namenski vzorec pa 10 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih kliničnih okolij. Kot instrument smo v kvantitativnem delu raziskave uporabili spletni vprašalnik s področja farmacevtske skrbi (Cronbach α = 0,954). Rezultate kvantitativnega dela raziskave smo analizirali s pomočjo računalniškega programa SPSS, ver. Kvalitativni del raziskave je bil izveden z delno strukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo zaposleni v zdravstveni negi deljeno mnenje glede predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Anketiranci z daljšimi delovnimi izkušnjami (> 12 let) so bolj naklonjeni predpisovanju zdravil s strani medicinskih sester (χ2 = 7,708, p = 0,021). Prav tako imajo zaposleni v kliničnem okolju bolj pozitivna stališča do predpisovanja zdravil kot tisti, ki delujejo na področju raziskovanja in izobraževanja (χ2 = 9,721, p = 0,008). Kvalitativni del je pokazal, da je največja ovira za uveljavljanje večje vloge medicinske sestre na področju predpisovanja zdravil pomanjkljivo znanje s področja farmakologije in neustrezna zakonska podlaga. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi imajo pomisleke glede prevzemanja kompetenc s področja predpisovanja zdravil, vendar so kljub temu izrazili željo po določeni stopnji avtonomije na omenjenem področju.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
5.
Učijo se, torej so Dušana Findeisen
AS. Andragoška spoznanja,
11/2023
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Avtorica že desetletja sodeluje v procesu profesionalizacije izobraževanja starejših v Sloveniji. Profesionalizacija novega področja izobraževanja odraslih prispeva k izgradnji družbene vrednosti ...starejših in njihovega izobraževanja ter družbene vrednosti izobraževanja izobraževalcev starejših odraslih. Avtorica navaja distinktivne značilnosti profesionalizacije, kot so disciplinarno znanje, natančno, avtonomno delo, normativna pravila, ki jih postavljajo člani profesije (slov. stroke). Uporabljena je historična metoda opazovanja skozi oči akterjev, vpletenih v snovanje in razvoj profesionalizacije izobraževanja starejših na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Spoznanja bodo vodilo nadaljnjemu razvoju področja.
S kombinacijo sociološkega in političnoekonomskega pristopa v proučevanju novinarstva kot dela študija analizira učinke zatona časopisne industrije na razredne boje v panogi. Na podlagi ...teoretsko-zgodovinske konceptualizacije tehnične sestave novičarskega dela ter s pomočjo poglobljenih intervjujev in analize dokumentov študija primera družbe Dnevnik d.d razkriva proletarizacijo novinarjev in drugi novičarskih delavcev. Zgodovinske ločnice tehnične sestave, s katero si menedžment podreja novičarske delavce in jih na podlagi ideologije profesionalizma ločuje, se brišejo. Čeprav je sindikat aktivno pristopil k organizaciji vseh delavcev, ti niso vzpostavili politične sestave in nastopiti kot enotna sila v razrednih bojih. Menedžment je stopnjevanje konkurenčnih pritiskov v okoliščinah zatona časopisne industrije prevalil na zaposlene in jih hkrati izrabil za sklepanje koalicije preživetja, s katero je nevtraliziral razredno nasprotje in si ob postopnem ugašanju časopisnega podjetja zagotovil nadaljnjo akumulacijo.
Full text
Available for:
BFBNIB, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
The paper analyses and considers the character and consequences of reforms in the eldercare system in Croatia, putting reforms in comparative perspective and taking into account the existing ...knowledge on the effects of similar reforms in European countries. The analysis begins with the period of socialism when the eldercare policy started to develop and continues through the 1990s marked by pluralization of service providers and the beginnings of decentralization, and the period of the 2000s until today marked by growing fragmentation of the system and the professionalization of non-institutional forms of care. The social risk of dependence in older age does not have the necessary attention of policymakers. Reforms of the past twenty years aimed at cost-containment in the eldercare system and the reduced role of the state, and were reflected in marketization, individualisation and professionalization of care. The eldercare system failed to cope with the growing demand for services and remains of residual character, fragmented and characterized by social assistance orientation. Future reforms will have to seriously address the sustainability of the eldercare system, in particular sustainable solutions of financing long-term care.
Povečan globalni domet in vpliv medijev v novem tisočletju vzpostavljata potrebo po globalni novinarski etiki pri poročanju o mednarodno relevantnih zadevah. V središču raziskovalnega zanimanja je ...vprašanje, ali je mogoče in zaželeno razviti niz skupnih etičnih načel v univer-zalnem novinarskem kodeksu. Pri tem so ključna vprašanja, ali je mogoče priti do soglasja o univerzalnih vrednotah, ali jih je smiselno kodificirati in ali je uvedba univerzalnega kodeksa lahko učinkovit vzvod globalne novinarske odgovornosti. Etičnih kodeksov ni mogoče enačiti z novinarsko etiko in etičnim odločanjem, na katera vplivajo različni dejavniki. Pomembno je razvijati družbeno in medijsko klimo, ki bo v uredništvih spodbujala vrednote globalne etike. Vendar zavrnitev univerzalnega kodeksa ne pomeni zavrnitve vključevanja kozmopolitske perspektive v novinarsko poročanje. Prav tako ne pomeni, da je treba opustiti idejo o univerzalnem kodeksu. Razprave o njem bi morale biti del obsežnega in nenehnega samospraševanja novinarjev o svojem poslanstvu, položaju in prihodnosti. Razumeti jih je treba predvsem kot priložnost za širšo analizo stanja v profesiji in kritičen premislek o tem, kaj lahko novinarska skupnost in družba storita za premostitev ovir pri uresničevanju cilja svobodnega in odgovornega novinarstva.
The increased global reach and impact of media in the new millennium raises the need for a global journalism ethics when reporting on matters of international relevance. In the limelight of the research interest is the question whether it is possible and desired to develop a set of common ethical principles in a universal journalism code. The crucial questions are whether it is possible to come to an agreement about universal values, whether it is reasonable to codify them and whether the adoption of a universal code can be an efficient instrument of global journalistic responsibility. Ethical codes cannot be equated with journalism ethics and ethical decision-making, which is influenced by different factors. It is important to develop a social and media climate which will stimulate values of global ethics in media newsrooms. However, the rejection of a universal code does not imply a rejection of including a cosmopolitan perspective in news reporting. It also does not mean that the idea of a universal code should be abandoned. Discussions about it should be part of an extensive and constant journalists' self-questioning about their mission, situation and future. They should be understood mostly as an opportunity for a wider analysis of state of the profession and for a critical reflection on what the journalistic community and the society can do to surmount the obstacles when carrying out the goal of free and responsible journalism.
Full text
Available for:
BFBNIB, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
Reforma službeničkog zakonodavstva u skladu s europskim standardima primarni je korak u modernizaciji i europeizaciji javnih uprava u državama kandidatima za članstvo u Europskoj uniji. U tu svrhu, ...Europska unija je definirala skup temeljnih načela i standarda u skladu s kojima je potrebno razviti pravni okvir i uskladiti prakse kako bi se osiguralo djelovanje odgovorne i efikasne javne uprave. I Hrvatska je u procesu pridruživanja reformirala svoje službeničko zakonodavstvo i uspostavila institucije i procedure, ali taj proces nije u potpunosti dovršen. Ocjena usklađenosti hrvatskog službeničkog zakonodavstva u skladu sa standardima depolitizirane državne službe, profesionalizma i adekvatnog službeničkog sustava, etike i integriteta, adekvatnog upravljanja ljudskim potencijalima te usavršavanja i obrazovanja ukazuje na mnoge manjkavosti, nesuglasja i propuste u regulaciji, ali i u provedbi onih pravila koja su usklađena s europskim standardima. Stoga je potrebno provesti niz mjera na normativnoj, strategijsko-organizacijskoj, personalnoj i tehničkoj razini kako bi se ostvarila institucionalizacija europskih standarda.
Osrednje vprašanje, s katerim se ukvarjam v prispevku, je, kako lahko z andragoškim spopolnjevanjem podpremo strokovni razvoj izobraževalcev odraslih. To je vse prej kot preprosta in enoznačna ...naloga. Že v izhodišču nas namreč čaka vprašanje o tem, »kdo je izobraževalec odraslih«, skupaj z zapletenostjo oblikovanja »strokovne identitete izobraževalcev odraslih«. V prvem delu prispevka prikazujem nekatere dosežke, ki kažejo na to, da o izobraževanju odraslih v Sloveniji lahko govo- rimo kot o stroki (profesiji). V drugem delu predstavljam nekatera izhodišča in cilje prenovljenega koncepta andragoškega spopolnjevanja, ki ga razvijamo na Andragoškem centru Slovenije. Prenovljeni koncept je zasnovan na kompetenčnem pristopu in andragoškem ciklu, pomemben konstitutivni element koncepta pa je tudi vpeljava postopkov priznavanja poprej pridobljenega znanja.
PDF
