Prispevek izhaja iz nekaterih teoretskih razmislekov o starosti in staranju, ki se pojavljajo v razpravah o izobraževanju starejših. Temu sledi predstavitev mednarodnih dokumentov, v katerih je ...izobraževanje povezano z aktivnim življenjem starejših, ter nekaterih ugotovitev raziskav, ki poudarjajo velik pomen izobraževanja starejših za blaginjo na individualni in družbeni ravni. V nadaljevanju so analizirani podatki raziskave PIAAC o vplivu izobrazbe in spretnosti na področju aktivnega državljanstva, socialne kohezije in osebnega razvoja. Posebej so v ospredju podatki, ki se nanašajo na vzorec starostne skupine 55–65 let v izbranih državah. Ugotovitve analize potrjujejo povezavo med stopnjo izobrazbe in spretnosti starejših odraslih ter individualno in družbeno blaginjo v večini izbranih držav, čeprav je povezanost v nekaterih državah močnejša.
V prispevku bomo izhajali iz opredelitve sodobne družbe kot družbe nenehnih sprememb, ki zahteva nenehno učenje, in se ob tem spraševali, ali mladinsko prostovoljstvo ponuja možnosti učenja. ...Opredelili bomo mladinsko prostovoljstvo in predstavili pojem kulturne animacije mladih in otrok, ki jo bomo primerjali z izobraževanjem odraslih. V iskanju učnih učinkov animatorstva se bomo najprej ustavili ob usposabljanjih animatorjev, ki tečejo po modelu izkustvenega učenja. Večji del prispevka bomo namenili raziskovanju učenja v animatorski oz. prostovoljski praksi. Različna učenja v praksi bomo razložili ob Jarvisovem modelu učenja. V bogatem neformalnem učnem kontekstu bomo na učenje pogledali z vidika razvoja večdimenzionalne inteligentnosti. Predstavili bomo učenje o samem sebi in učenje o drugih, ki se dogajata v skupinah prostovoljcev, in ju razložili z Joharijevim oknom. V drugem delu bomo predstavili anketno raziskavo, ki potrjuje vsa navedena učenja in kaže zlasti na visoko stopnjo učenja medosebnih odnosov in učenja timskega dela. Pokazali bomo profesionalno uporabnost znanj iz prostovoljstva in predstavili tudi njihovo uporabnost za različna nova področja, ki bodo z družbo spremembe prišla.
Sociokulturna animacija ima v francoskih bolnišnicah dolgo tradicijo, ki se je najverjetneje začela v letih od 1800 do 1810 z Markizom de Sadom, ko je bil ta hospitaliziran v eni od pariških ...bolnišnic in je skupaj z bolniki pripravil gledališko predstavo, te pa se je udeležila domala vsa pariška družbena smetana. V letu 1999 so podpisali konvencijo »Kultura in zdravje« in kultura se je začela seliti v bolnišnice. Te so se začele spreminjati v ustanove, odprte v kraj, kjer delujejo, po drugi strani pa so bolniki in osebje tako pridobili drugačen pogled na telo in kulturo. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje že dalj časa izobražuje bolnišnične kulturne mediatorje (svoje študente), ki znanje in kulturo, ki ju pridobivajo s študijem na univerzi, posredujejo bolnikom, sorodnikom bolnikov in osebju, vse v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V članku oblikujemo okvir za razmišljanje o pomenu in implikacijah temeljne pravice do kulture.
Extended description:
Tretji festival prostovoljstva in socialne vključenosti, igre in ustvarjalne delavnice, hoja po vrvi, druženje z varovanci doma starejših, izjave Nejc Prehavec, Alba Zečiri, ...Dorina Papič, Tončka Sedonja, Ludvik Štefko, kuhar prostovoljec, kuhanje bograča.
Murska Sobota: A festival upon volunteering and social inclusion »Zbüjdi se« (Wake Up!).
Original language summary:
Murska Sobota - festival prostovoljstva in socialne vključenosti »Zbujdi se«.
Extended description:
Tretji festival prostovoljstva in socialne vključenosti, igre in ustvarjalne delavnice, hoja po vrvi, druženje z varovanci doma starejših, izjave Nejc Prehavec, Alba Zečiri, Dorina Papič, Tončka Sedonja, Ludvik Štefko, kuhar prostovoljec, kuhanje bograča.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Topolšica: izobraževalni seminar za prostovoljce; predavanje seminar, Center za multiplo sklerozo, izjava dr. Anica Mikuš Kos, izjava Ivana, prostovoljka.
Training seminar for volunteers working at Center for Multiple Sclerosis in Topolšica; lecture seminar, Center for Multiple Sclerosis, a statement by Dr. Anica Mikuš Kos and Ivana, a volunteer presenting her own personal experience.
Information:
Educational Seminar for the training of volunteers at the Center for Multiple Sclerosis in Topolšica.
Original language summary:
Seminar za izobraževanje prostovoljcev v Centru za multiplo sklerozo v Topolšici.
Člani prostovolnega gasilskega društva Dolga vas – Kočevje na skupinski sliki pred gasilnim domom v Dolgi vasi pri Kočevju leta 1948.Fotografijo je prispevala Sonja Grmovšek.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Laško, udeleženci republiškega tekmovanja v Šoštanju leta 1953. Od leve proti desni: Franc Paj (šofer), Alojz Vale, Jože Seme, Lenči Mlakar, Rudi Cestnik, ...Albina Knez, Franc Puh (s kapo), Karel Križnik, Dora Mlakar (por. Križnik), Franc Kolšek, Anica Kolšek in Franc Flander
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Rečica pri Laškem, 15. 7. 1956. Od leve proti desni (stojijo): Lenči Mlakar, Anica Kolšek, …, Albina Knez, Franci Puh … Ostali ni prepoznani.
PDF
