Rak dojk je heterogena bolezen, ki jo lahko zdravimo kirurško, s sistemsko terapijo in z obsevanjem. Dopolnilno obsevanje bolnic z rakom dojk pomembno vpliva na preživetje, a povzroča tudi neželene ...učinke zdravljenja. V obsevalno polje namreč ne moremo zajeti zgolj tumorskih celic, temveč zajamemo tudi celice zdravih tkiv. Neželeni učinki zdravljenja z obsevanjem so pri bolnikih z enako shemo zdravljenja različni, eden od vzrokov za ta pojav pa je tudi genetska variabilnost. Obsevanje povzroča napake na DNK tumorskih celic in vodi v celično smrt tumorskih celic. Najnevarnejša poškodba DNK, ki nastane ob izpostavitvi sevanju, je dvojni prelom. Popravi se lahko s homologno rekombinacijo. Kadar je zaradi spremenjenega genskega zapisa za proteine, ki sodelujejo v poteh popravljanja DNK, spremenjeno izražanje gena ali delovanje proteina, se to lahko kaže v različni stopnji uspešnega popravljanja napak DNK, slednje pa v različnem odgovoru na zdravljenje. V prispevku je podrobneje opisana povezava med polimorfizmi v genih, ki sodelujejo v poteh homologne rekombinacije: RAD51 rs1801320 ter rs1801321 in XRCC3 rs861539 ter rs1799794, in odgovorom na zdravljenje z obsevanjem pri raku dojk.
Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu in daleč najpogostejši pri ženskah, tako v razvitem svetu kot tudi v državah v razvoju. Uvršča se na peto mesto po vzroku smrti zaradi raka. V Sloveniji ...beležimo letno približno 1310 novih primerov raka dojk. Ločimo več podtipov raka dojk, ki jih lahko delimo na podlagi histopatološke (primaren, sekundaren, invaziven, neinvaziven) ter molekularne delitve oz. intrinzičnih lastnosti. V pomoč pri raziskovanju posameznih podtipov raka dojk služijo tudi celične linije. Prva celična linija raka dojk je bila ustvarjena leta 1958 in poimenovana BT-20 (1958, Lasfargues in Ozzello). Število celičnih linij je v zadnjih letih drastično naraslo, vendar so najpogosteje uporabljene celične linije še vedno MCF7, T47D in MDAMB231. MCF7 in T47D sta vrste luminalni tip A (ER+/PR+/HER2-) in MDAMB231 je trojno negativna (ER-/PR-/HER2-). Na področju celičnih linij so vidne nedoslednosti glede poimenovanja kot tudi gojenja. Prav tako je tudi vprašljiva ponovljivost gojenja v različnih laboratorijih ali pogojih, kjer celične linije lahko razvijejo drugačne lastnosti (npr. dediferenciacija, sprememba fenotipa, mutacije). V literaturi so vidni primeri različne kategorizacije iste celične linije v edinstvene skupine na podlagi drugačnega molekularnega in morfološkega opisa. Avtorji so mnenja, da je posledično potreben pregled nad literaturo in opis trenutno znanega. V prispevku se osredotočajo na tematiko celičnih linij raka dojk, njihovo nomenklaturo, delitev, gojenje in uporabnost.
Background. Breast cancer is the most common cancer in women. Menopausal symptoms, which can highly reduce quality of life in women of all ages, are frequent side-effects of systemic treatment of ...early breast cancer whether treated by hormonal or cytotoxic therapy. Methods. The article presents literature review of the causes, assessment and management of menopausal symptoms in breast cancer patients. Results. There are a number of non-hormonal drugs effective in treating vasomotor symptoms, and same alternative therapies, such as black cohosh, phytoestrogens, homeopathy, acupuncture, yoga and behaviour strategies. The decision, whether and which pharmacologic or non-pharmacologic treatment to choose, depends on symptoms and on patient wishes. The most effective drugs for reducing hot flashes are venlafaxine, paroxetine and gabapentin, unfortunately, the side effects are common. Vaginal estrogens are the most effective for treating atrophic vaginitis, but the safety in breast cancer patients is not established. Conclusions. Menopausal symptoms after breast cancer are severe and frequent and significantly reduce quality of life. Unfortunately, the possibility of treatment is limited.
V prispevku opisujemo primer bolnice z lokalizirano morfeo ali sklerodermo (angl. post-irradiation morphea, PIM), ki je redek in slabo prepoznan pozni zaplet obsevanja. Najpogosteje se pojavi po ...obsevanju dojke. PIM se pojavi po obdobju brez težav, ki lahko traja od nekaj mesecev do več let. Etiopatogeneza ni pojasnjena. Diagnozo lahko postavimo šele, ko smo izključili druge bolezni, ki jo lahko posnemajo. Diferencialno diagnostično v poštev prihaja vnetni rak dojk, okužbe (predvsem v zgodnji fazi PIM), limfedem, druge dermatološke ali avtoimune bolezni ter postiradiacijska fibroza. Za izključitev ostalih bolezni so potrebni natančna anamneza, ustrezne slikovne in laboratorijske preiskave in biopsija prizadetega mesta, s katero lahko, ob ustrezni klinični sliki, diagnozo morfee tudi potrdimo. Zdravljenje PIM je najbolj uspešno, če bolezen pravočasno prepoznamo še v akutni fazi, ko lahko upočasnimo ali ustavimo prehod v fibrozo in tako preprečimo slab kozmetski rezultat lokalnega zdravljenja dojke.
Uvod: Karcinoza mening (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. ...Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojk (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost prognostičnih indeksov preživetja Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v analiziranem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95 % interval zaupanja, IZ; 6,3–8,8) ter 2,3 meseca (95 % IZ; 1,5–3,2) (p < 0,005), in se je razlikovalo tudi glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (≤ 20Gy vs. > 20Gy), kakor tudi ne hiter pričetek obsevanja znotraj prvih dveh tednov po postavitvi diagnoze LMK. Indeksa Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044) sta statistično značilno napovedala razlike v preživetju. Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD, čas od diagnoze LMK do pričetka z obsevanjem ter točke prognostičnih lestvic.
Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske zveze pozvala, da jih organizirajo do leta 2008. V Sloveniji od leta ...2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske z ciljne skupine. Ženske v starosti 50–69 let so vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. V primeru sumljivih sprememb na mamografiji so ženske povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Posebnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov – od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Background. In the world as well as in Slovenia, breast cancer is the most frequent female cancer. Due to its high incidence, it appears to be a serious health and economic problem. Content. Among ...other, tumour size at diagnosis, is an important prognostic factors of the course of the disease. The probability of axillary lymph node involvement as well as distant metastases is greater in larger tumours. This is the reason that encouraged the development of various diagnostic methods for early detection of small, clinically non-palpable breast tumours. Mammography, however, remains the »golden standard« of early breast cancer detection. It is the basic diagnostic method applied in all symptomatic women over 35 years of age and in asymptomatic women over 40 years of age. Ultrasonography (US), additional projections, magnetic resonance imaging (MRI) and ductography are regarded as complementary diagnostic breast imaging techniques in addition to mammography. The detected changes in the breast can be further confirmed by US-, MR-guided or stereotactic biopsy. If necessary, surgical biopsy and the excision of a tissue sample, after wire or isotope localisation of the nonpalpable lesion, can be performed. Conclusions. Any of the above mentioned diagnostic methods has advantages as well as drawbacks and only detailed knowledge and understanding of each of them may assure the best option.
Background. The aim of our retrospective study was to collect and compare data on hormone replacement therapy prescription in Slovenian women before the first diagnosis of breast cancer and the ...control group of randomly selected healthy women matched by age. Patients and methods. We carried out a cross-sectional, case-control study and enrolled 1408 women aged between 50 and 69 years. They were invited to participate via a personal letter and asked to complete written questionnaire. Besides questions regarding drug intake of sex hormones and general information, questionnaire contained questions that provide reproductive data and family history of cancer. We used the independent t-test to compare the values of the means between the two groups and the chi-square statistic to determine an association for categorical data between groups. Results. In our study, significantly more women in the control group were using HRT. Although, there was not statistically significant difference in the proportion of women between the control and the experimental group using HRT for more than 5 years. There was higher proportion of women in the experimental group receiving combined HRT, but the difference was not statistically significant. Furthermore, there was also significantly higher proportion of women in the experimental group receiving systemic HRT and significantly higher proportion of women in the control group receiving local HRT preparations. Conclusions. HRT is still the most efficient way to treat debilitating menopausal symptoms. Although the linkage between the use of HRT and increased breast cancer risk is physiologically plausible, our preliminary results show that observable risk is moderate.
Izhodišča: Optimizacija rehabilitacije onkoloških bolnikov in njihova vrnitev na delo je pomembna tako za izboljšanje počutja te ranljive skupine kot tudi za zmanjšanje družbenih in finančnih vplivov ...na celotno družbo. Osebe, ki so prebolele raka, se skušajo po zdravljenju vrniti na delo in poskušajo ponovno vzpostaviti nekdanjo strukturo vsakdanjega življenja. Z raziskavo smo želeli raziskati stališča onkologov do bolniške odsotnosti bolnic z rakom dojk. Metode: Izvedli smo manjšo anonimno spletno anketo o stališčih do bolniške odsotnosti med slovenskimi onkologi, ki se sodelujejo pri zdravljenu bolnic z rakom dojk. Rezultati: Na spletno anketo je od 52 povabljenih onkologov odgovorilo 24 (46,2%), od tega 8 (33,3 %) specialistov internistične onkologije, 9 (37,5 %) specialistov onkologije z radioterapijo in 7 (29,2 %) specialistov kirurgov. Stališče onkologov, ocenjeno z 10-stopenjsko Likertovo lestvico, je, da je pogovor z bolnico in obravnava vprašanj o vrnitvi na delovno mesto zelo pomemben del celostne obravnave (povprečna ocena 8,4/10). Hkrati pa ocenjujejo, da je razmerje med časom, ki ga imajo vsakodnevno na voljo za obravnavo bolnic z rakom dojk in časom, ki ga lahko posvetijo vprašanjem o bolniški odsotnosti med ali po zaključenem zdravljenju, slabo (povprečna ocena 3,6/10). Sorazmerno pogosto se srečujejo s t.i. »pritiski« bolnic v zvezi s podajanjem mnenj v zvezi z bolniško odsotnostjo ali invalidsko upokojitvijo (povprečna ocena 6,5/10). V okviru vprašalnika so bili zbrani tudi predlogi za dolžino bolniškega staleža upoštevajoč vrsto in zahtevnost zdravljenja ter individualne dejavnike. Predlagana je bila skupina strokovnjakov, ki bi sestavljala multidisciplinaren tim za obravnavo bolnic z bolniškim staležem. Zaključki: Pri obravnavi onkoloških bolnikov in presoji vrnitve na delo je nujen individualno prilagojen multidisciplinarni pristop. V pričujoči raziskavi so zbrana stališča onkologov o obravnavi bolnic z rakom dojk, ki so v delovnem razmerju, ki so lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje.
PDF