Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne ...izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine. Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize. Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov. Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Izhodišče: Delež oseb, ki zbolijo za rakom dojk v času delovno aktivnega življenja, narašča. Zdravljenje raka dojk lahko pusti trajne posledice, ki vplivajo na delovno sposobnost po zdravljenju, kar ...velja tudi za medicinske sestre (poimenovanje uporabljamo za vse poklicne profile v zdravstveni negi v Sloveniji), ki pogosto opravljajo izmensko in nočno delo s povečanimi delovnimi obremenitvami. Namen: Namen raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje in izkušnje zaposlenih v zdravstveni negi po vrnitvi v delovno aktivno življenje po zdravljenju raka dojk. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatke smo pridobili iz delno strukturiranih intervjujev na namenskem vzorcu medicinskih sester, ki so se vrnile na delo po zdravljenju zgodnjega raka dojk. Raziskava je potekala poleti leta 2021 v Sloveniji, v regiji z visoko incidenčno stopnjo raka dojk. Podatke smo analizirali s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet zaposlenih v zdravstveni negi z zaključeno srednješolsko izobrazbo po zdravljenju zgodnjega raka dojk, ki so se vrnile na delovno mesto v povprečju po 19,4 meseca (od 13 do 39 mesecev). Udeleženke so bile vključene v raziskavo v povprečju 5,8 leta (od 2 do 10 let) po vrnitvi na delo. V raziskavi smo določili tri teme, ki opredeljujejo izkušnje udeleženk, ki so se po zdravljenju raka dojk vrnile na delovno mesto: (1) doživljanje ob začetku bolezni in med zdravljenjem, (2) vrnitev na delo in (3) podporni mehanizmi ob vrnitvi na delo. Zaključek: Vrnitev na delo po prebolelem raku dojk v zdravstvu ni samoumevna ali lahka ter zahteva prilagoditve in sodelovanje vseh, ki so udeleženi v tem procesu: medicinske sestre po zdravljenju raka dojk, njenih sodelavcev in nadrejenih, pa tudi pomembnih drugih bližnjih. Pri tem je pomembna vloga neposredno nadrejenih in sodelavcev, ki lahko s svojimi dejanji ustvarijo podporno in razumevajoče delovno okolje za uspešno vrnitev.
Uvod: Uspešno zdravljenje z neinvazivno mehansko ventilacijo predstavlja velik izziv, saj jo je mogoče učinkovito upravljati v primeru zadostne usposobljenosti vseh članov tima. Namen raziskave je ...bil oceniti znanje zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo s tovrstnim zdravljenjem. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 68 medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah in na urgenci dveh bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika ter statistično analizirani in obdelani z uporabo opisne in sklepne statistike. Rezultati: V raziskavi ugotavljamo, da 76,5 % anketirancev meni, da je njihovo znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji precej dobro. Znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji je 85,3 % anketirancev pridobilo od sodelavcev v službi in 60,3 % od zdravnikov na oddelku. Povprečna vrednost doseženih točk, pridobljena pri vprašanjih o znanju glede uporabe neinvazivne mehanske ventilacije, je bila 23,13 (s = 4.35) od možnih 33. Med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne enote, ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji (p = 0,456). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije. Smiselno bi bilo, da se na državni ravni oziroma ravni posameznih bolnišnic organizirajo izobraževanja s tega področja, na katera se povabi vse zaposlene, ki se srečujejo z neinvazivno mehansko ventilacijo.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
V prispevku podajamo diahroni prikaz rabe izbranih romanizmov, ki jih je v vasi Pomjan v slovenskem delu Istre leta 1957 zapisal dialektolog Tine Logar. Romanizme, zapisane pred petinšestdesetimi ...leti, smo primerjali s tistimi, ki smo jih slišali od današnjih narečnih govorcev, pri čemer smo se oprli na naše v tem kraju opravljene dialektološke raziskave. V dvajsetih etimoloških člankih raziskujemo, ali prebivalci romanizme, ki so jih v vasi uporabljali pred več kot šestdesetimi leti, še danes poznajo in uporabljajo. Obenem prikazujemo razširjenost teh besed v drugih krajih slovenske Istre in jih povezujemo z njihovim izvorom, ki je pretežno istrskobeneški – obstoj izraza preverjamo tudi v tržaški italijanščini, benečanščini in italijanskem knjižnem jeziku. Etimološke članke zaključujemo z navedbo zadnjega vira besede. Diahrona analiza besedja je pokazala, da so narečni govorci večino romanizmov že nadomestili z novejšimi narečnimi izrazi.
Namen pričujočega prispevka je predstaviti empirična spoznanja o učni strategiji učenja določnega člena v nemščini prek rabe učnih kartic. Učenje in določanje spola samostalnikov v nemškem jeziku je ...za tujega govorca nemščine zapleteno, pri čemer povzroča slovnični spol tudi slovenskim učencem veliko težav. Osnovnošolski učenci, ki obiskujejo pouk nemščine kot neobvezni izbirni predmet, imajo težave z določanjem in pomnjenjem ustreznega slovničnega spola nemških samostalnikov. Pogosto ugibajo spol samostalnika, si člene težje zapomnijo in se zaradi neusvojenih struktur ravnajo po posluhu. Samostalnike si skupaj s členom težje zapomnijo, saj ga ob učenju ne usvojijo kot del celote, ampak kot ločeno besedo. Slednja spoznanja so vodila k akcijski raziskavi in vnosu drugačne metode učenja, prek katere smo preizkušali, ali učenje s pomočjo slikovnih in besednih učnih kartic doprinese k večji pravilnosti rabe členov in določanja slovničnega spola. Akcijske raziskave se je udeležilo 40 učencev, 4., 5. in 6. razreda, ki obiskujejo nemščino kot neobvezni izbirni predmet na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro. Zanimalo nas je, kako lahko z uporabo metode učnih kartic dosežemo večjo pravilnost določanja določnega člena v nemškem jeziku in kako konsistentno uvajanje rabe določene metode vpliva na učne rezultate pri učencih. Končni rezultati dokazujejo, da skoraj vsi sodelujoči učenci menijo, da jim metoda dela s karticami pomaga pri boljšemu pomnjenju določnega člena v nemškem jeziku. Nihče od učencev ni mnenja, da se s pomočjo kartic ni naučil več določnih členov v imenovalniku oz. da mu kartice niso bile v pomoč pri določanju slovničnega spola. Poleg didaktičnih ciljev je pri učencih tovrstna metoda dela s karticami spodbudila tudi kreativnost, izvirnost in praktičnost.
V empirični študiji, izvedeni v zadnji tretjini leta 2012, smo analizirali položaj samozaposlenih v kulturi v Sloveniji. Poseben poudarek smo namenili preučevanju preživetvenih strategij. ...Kvalitativni del raziskave smo izvedli s pomočjo netnografije, spletnega intervjuja in osebnega intervjuja, kvantitativni del raziskave pa s pomočjo spletnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da aktualni način državne podpore samozaposlenim v kulturi ni ustrezen. Izboljšave so potrebne predvsem v smeri priznavanja večjih socialnih pravic, upoštevanja specifike poklica ter posebnih pogojev dela samozaposlenih v kulturi.
In this article, we will discuss the case of fair and inclusive schools that are considerate of the specific and unique needs of their pupils and offer quality education for all. We will highlight ...the most important indicators of inclusive education and focus on research that confirms the importance of the teachers’ willingness to establish good interpersonal relationships with their pupils. In the empirical section, we will introduce the results of our qualitative study. Based on interviews conducted with 20 mothers and 20 primary school pupils in two Slovene Roma settlements, we explored how pupils and their mothers perceive teachers’ attitudes towards Roma children. Our findings were very promising, for they showed that the interviewed pupils and their mothers had a positive experience with the teachers and their pedagogical work with Roma children. However, we should not ignore the few cases that pointed to ethnic discrimination towards Roma pupils.
Frailty is recognized as one of the most important global health challenges as the population is aging. The aim of this study was to evaluate prevalence and incidence of frailty, and associated ...factors, among the population of older adults in Slovenia compared to other European countries.
The prevalence and 4-year incidence of frailty among older adults (≥65 years) were evaluated using data from the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe (SHARE). Frailty was defined by the SHARE operationalization of Frailty phenotype. Multiple logistic regression model was used to explore factors associated with frailty.
Age-standardized prevalence (95% CI) of frailty and pre-frailty in Slovenia were 14.9% (13.3-16.5) and 42.5% (39.8-45.2), respectively. Factors (OR, 95% CI) associated with increased frailty in Slovenia included age (7584 years: 5.03 (3.08-8.22); ≥85 years 21.7 (10.6-44.7) vs. 65-74 years), self-rated health (fair: 4.58 (2.75-7.61), poor: 54.6 (28.1-105.9) vs. excellent/very good/good), number of chronic diseases (1.20 (1.03-1.40)), and polypharmacy (yes: 3.25 (1.93-5.48) vs. no). Female gender and lower education were significantly associated with pre-frailty, but not frailty, in the adjusted model. Independently of these characteristics, age-standardized prevalence of frailty varied among geographical regions. Age-standardized 4-year incidence of frailty and pre-frailty in Slovenia were 6.6% (3.0-10.1) and 40.2% (32.7-47.6), respectively.
Among the Slovenian population of older adults aged 65 years and older, the age-standardized prevalence of frailty is 15% and 4-year incidence of frailty is 7%. Regional differences in Slovenia show the lowest prevalence in central Slovenian regions and the highest in northeastern Slovenian regions.
Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati ...tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe.
Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa 0,781 in 0,914).
Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
With the aim of providing a foundation for evidence-based public health actions, as well as the more individualised clinical treatment of migraine in Slovenia, the objective of our study was to ...assess the association between poor self-rated health (PSRH) and migraine, adjusted for selected comorbidity and socioeconomic factors.
The survey, conducted between August and December 2014, involved included 6,262 adults aged 15 years and over. Binary logistic regression was used in univariate as well as multivariate analysis. Three multivariate models were defined: MODEL 1 (migraine and comorbidities related to the physical dimension of health); MODEL 2 (comorbidities related to the mental dimension of health); MODEL 3 (demographic and socioeconomic factors).
In univariate as well as all three multivariate models, the odds of PSRH were statistically significantly higher in migraine sufferers in comparison to non-sufferers (univariate model: ORmigraine=yes vs. migraine=no=2.22 (p<0.001); MODEL 1: ORmigraine=yes vs. migraine=no=2.27 (p<0.001); MODEL 2: ORmigraine=yes vs. migraine=no=1.51 (p=0.002); MODEL 3: ORmigraine=yes vs. migraine=no=1.56 (p=0.001)).
Migraine is an important PSRH-related factor. Comorbidities related to the physical dimension of health do not reduce the power of association between migraine and PRSH, while comorbidities related to the mental dimension reduce the power of association of migraine and other health conditions. The power of the association between migraine and PRSH is also independent of demographic/socioeconomic factors. We can also conclude that migraine seems to be a phenomenon that is in a bi-directional relationship with mental states (thus having an impact on PSRH) and is itself a stressor.
PDF
