Članek obravnava teoretske temelje, podobnosti in razlike med »integralnim raziskovanjem« in »integralnim novinarstvom«. Po sami naravi stvari tako družboslovno raziskovanje kot novinarstvo z ...obravnavanjem družbenih procesov, katerih dolgoročne posledice so za mnoge posameznike in družbene skupine pomembne, neposredno spadata v območje javnega. Medtem ko je pri integralnem raziskovanju poudarek na povezovanju akademskih in zunajakademskih akterjev v raziskovalnem procesu, je pri integralnem novinarstvu poudarek na refleksivni publiciteti, namenjeni vključevanju državljanov. Ideja integralnega raziskovanja je v temelju tako deskriptivna kot normativna: meri na nujnost povezovanja obstoječih načinov produkcije znanstvenih spoznanj. Ideja integralnega novinarstva pa je izključno normativna: utemeljuje nujnost določene vrste novinarske produkcije, ker je zanjo »že čas«, saj se različne vrste novinarske produkcije izključujejo, ne pa dopolnjujejo. Tako v raziskovanju kot v novinarstvu odsotnost refleksivnosti omogoča prevlado instrumentalnosti administrativnega raziskovanja in manipulativnega novinarstva.
The article discusses theoretical foundations, similarities and differences between "integral research" and "integral journalism." By their very nature, both social research and journalism directly belong to the public sphere by dealing with social processes that have significant, long-term consequences for many individuals and social groups. Whereas integral research emphasises the need of inclusion of academic and non-academic actors in the research process, integral journalism emphasises reflexive publicity aimed at citizens' inclusion. The idea of integral research is essentially both a descriptive and normative one: it refers to the need for integration of existing modes of production of scientific knowledge. In contrast, the idea of integral journalism is purely normative: it justifies the necessity of a certain type of journalistic production - because "it is time for it" - rather than interconnection between different types of journalistic productions which are exclusive rather than complementary. Both in research and journalism, a lack of reflexivity allows for domination of instrumentality of administrative research and manipulative journalism.
Full text
Available for:
BFBNIB, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
Razmerje med izobraževanjem odraslih in razvojem lokalne skupnosti poudarjamo s predstavitvijo primera razvoja študijskih krožkov na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. V okviru teorije ...človeških virov in socialnega kapitala opisujemo nastanek sistema čezmejnih študijskih krožkov kot odziva na lokalne probleme. Izobraževalni model študijskih krožkov je v Sloveniji dobro razvit. Razvoj novih dimenzij in empirične podatke omogoča projekt EU. Spremljanje različnih ravni aktivnosti (izobraževalni program za mentorje, študijski krožki, okrogle mize deležnikov) kaže spodbujene lokalne izobraževalne potrebe in ponudbo hkrati. Prikazana je možnost graditve lokalnega čezmejnega sistema študijskih krožkov, povezanega z lokalnim razvojem, večnivojskim pristopom in neposredno vključitvijo različnih deležnikov. V sklepni razpravi je v ospredju pomen vertikalne in horizontalne integracije, značilne za dolgoročni razvoj, ki poteka »od spodaj navzgor«. Pestrost učnih pripomočkov in intermediarna raven omogočata več ustvarjalnosti in pobud kot formalni izobraževalni sistem, ampak le, če jih prepoznajo in spodbujajo tudi študijskim krožkom nadrejene ravni odločanja.
Raziskovalna vloga učiteljev v akcijskem raziskovanju je na pedagoških fakultetah in v podiplomskem (ekspertnem) izobraževanju že delujočih učiteljev še vedno premalo cenjena in vzpodbujana. V Srbiji ...vidijo učitelje še vedno pretežno kot posrednike in tehnike, katerih naloga je priprava in vodenje pouka po napotkih izvedencev, ki delujejo zunaj šolskih ustanov. Tako je učiteljem dodeljena bolj vloga obrtnika kot strokovnjaka in ustvarjalca. Akcijsko raziskovanje omogoča učiteljem skupaj z drugimi udeleženci v vzgojnem procesu (učenci, starši) uvajati v šolah spremembe za izboljšanje izobraževalne prakse in lasten razvoj. Spodbujanje učiteljev k akcijskemu raziskovanju lahko vodi v permanentno izobraževanje učiteljev, k spremembam v šolah, k profesionalizaciji učiteljskega poklica in v povezanost teorije s prakso. Pričujoča raziskava kaže, da statistična večina udeležencev vidi raziskovanje kot najpomembnejšo vlogo učitelja v akcijskem raziskovanju v šolah (34,62%), medtem kot se je najmanjše število udeležencev odločilo za vlogo opazovalca (1,54%). To izpričuje, da se učitelji zavedajo, kako pomembno je prevzeti vlogo praktika raziskovalca izobraževalne prakse.
Bronisław Biliński, nadarjen klasični filolog iz Lvova, je po vojni s svojim razglašanjem marksizma za edino pravo podstat sodobne znanosti postal zvezda poljskih akademskih krogov, čeprav ni sam ...nikoli vstopil v partijo. Časti so se hitro množile, postal je profesor in vice-rektor na vroclavski univerzi, tajnik Akademije znanosti, profesor na varšavski univerzi, podpredsednik filološkega združenja. Hkrati s tem je rasla tudi njegova odločenost, da prevzame mesto predstojnika klasične filologije v Varšavi Kazimierza F. Kumanieckega, ki mu komunistične oblasti niso zaupale. Toda politični viharji leta 1956 so v povezavi z vroče zaželjenim položajem direktorja raziskovalne postaje Poljske akademije znanosti v Rimu te načrte spremenili.
Študij haptičnih povratnih informacij v zvezi z različnimi zgodovinskimi instrumenti s tipkami postavlja vprašanje, zakaj je C. P. E. Bach med drugim spodbujal praktične glasbenike, da se posvetijo ...fenomenologiji mnogovrstnih instrumentov s tipkami in da se tako na vseh ustrezno verzirajo.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Extensive work is a result of four year research within the international project Women's Creativity since the Modern Movement, and brings new insights into women in architecture, construction, ...design, urban planning and landscape architecture in Europe and in the rest of the world. It is divided into eight chapters that combine 116 articles on topics: A. Women’s education and training: National and international mappings~B. Women’s legacy and heritage: Protection, restoration and enhancement~C. Women in communication and professional networks~D. Women and cultural tourism~E. Women’s achievements and professional attainments: Moving boundaries~F. Women and sustainability: City and Landscape~G. Women ‘as subjects’: Documentation, methodology, interpretation and enhancement~SG. Design drawings.
Med novejsimi znanstvenimi monografijami je eno najpomembnejsih ter po obsegu in prodornosti najbolj temeljitih del brez dvoma zgodovinsko-komparativistièna raziskava starejse slovenske mladinske ...knjizevnosti Vedez in zaèetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem 1778-1850 Marjane Kobe. Avtorica pojasnjuje nastajanje posvetnega mladinskega slovstva za mladino ter ga povezuje s sprejemanjem nemskega razsvetljenskega moralistiènega knjizevnega vzorca »iz 18. stoletja, zatem njegove bidermajerske desekularizirane razlièice« (Kobe 2004: 238). Osredotoèa se na vsebinske znaèilnosti literarnih, polliterarnih in stvarnih prispevkov v prvem slovenskem mladinskem èasopisu Vedez (1848-1850), ki jih povezuje s filantropistièno vzgojno doktrino ter ob njih ugotavlja nekatere temeljne poteze èasopisa, npr. objavljanje razliènih vrst beriva, laicizacija piscev (pomembna je vloga uèitelja kot avtorja mladinskega besedila), osrednje funkcijsko-tematske kategorije besedil (moralna in verska vzgoja, stvarni pouk) ter otroski lik kot odraz namembnosti èasopisa. Poglavje, namenjeno obravnavi starejse mladinske poezije, analizira dve osrednji razlièici nemskega razsvetljenskega mladinskega pesnistva, tj. skupini besedil C. F. Weisseja in C. A. Overbecka, glede na znaèilno tematiko (otroske kreposti, npr. ubogljivost, prijateljstvo, èista vest, delavnost, usmiljenje - in temu nasprotne pregrehe), slog (»otroski ton« pesmi, v Overbeckovi poeziji je bolj poudarjena igrivo-idilièna podoba besedilne stvarnosti) ter podobo otroka kot osrednjega pesemskega lika (zgled oz. svarilo). Avtorica prenos obeh skupin besedil v slovensko poezijo prikaze na podlagi analize najstarejsih publikacij pred Vedezem: Weissejev pesemski vzorec se pojavlja v abecedniku J. Debevca (Nov popravleni plateltaf, 1794), Overbeckov v prevodih J. N. Primca (Nemsko-slovenske branja, 1813), Weissejev spet izraziteje v pesmarici V. Stanièa (Pesme za kmete ino mlade ljudi, 1822). Znanstveno delo Marjane Kobe ni pomembno le zaradi izjemne izèrpnosti podatkov in obsezne sekundarne literature, ki jo zajema; s svojimi spoznanji potrjuje tipolosko-vrednotenjske interpretacije mladinske poezije, ki izvirajo iz presojanja knjizevne kakovosti besedil na podlagi avtorjevega dozivljanja otrostva. Ne le v (naj)starejsi, ampak tudi v novejsi in sodobni poeziji je namreè poleg neposrednega avtorjevega dvogovora z otrokom (kot inherentnim bralcem oz. s »spominom«, izhodisèem ustvarjanja) zaznati drzo, ki zeli mladega bralca bodisi vzgajati (moralistièna funkcija besedila) bodisi svet otrostva idealizira (»sladkanje« vsebinsko-slogovnih potez z znaèilno rabo pomanjsevalnic ter praviloma nezahtevno tematizacijo otroske igrivosti in radosti v naravi) - prim. Borut Strazar 1972, Igor Saksida 1994: 83-122. V luèi sodobnih literarnovednih in knjizevnodidaktiènih vprasanj in dilem je zanimiva ugotovitev, da se ze v najstarejsih mladinskih knjigah »zgledi pesemskih sestavkov za otroske naslovnike ... povezujejo z izborom iz poezije za odrasle« (Kobe 2004: 70) - to pomeni, da tako v najstarejsi kot v sodobni vsebinsko veèplastni mladinski poeziji v resnici ni mogoèe zaèrtati povsem jasne meje med knjizevnostjo za mladega in odraslega bralca - kar bi vsekakor veljalo upostevati tudi pri naèrtovanju knjizevnega pouka v osnovni soli. Mladinska knjizevnost je tako na Slovenskem kot sirse v Evropi postopoma prehajala iz okvirov pedagogike v literarno vedo sele v drugi polovici petdesetih let dvajsetega stoletja, kot v teoreticni knjigi o mladinski knjizevnosti Pogledi na mladinsko knjizevnost ugotavlja Marjana Kobe (1987: 7-26). Avtorica navaja temeljne evropske in slovenske strokovne knjige s podrocja teorije, zgodovine in recepcije mladinske knjizevnosti, omenja oblikovanje specializiranega strokovnega periodicnega tiska s tega podrocja (npr. revija Otrok in knjiga, ki je od leta 1972 osrednja »revija za vprasanja mladinske knjizevnosti, knjizevne vzgoje in s knjigo povezanih medijev«) ter opozarja na raznovrstne smeri in metode raziskovanja. Metodologije raziskovanja mladinske knjizevnosti ne dolocata le bralec in vsa kompleksnost dvojnega naslovnika te zvrsti - kakovostna mladina knjizevnost namrec ni namenjena le mlademu bralcu (otroku, mladostniku), temvec tudi odraslemu - ceprav je prav to izhodisce, ki ne vzpostavlja le moznosti subjektivne dozivljajske (otroske) recepcije mladinskega besedila, ampak omogoca tudi njegovo kriticno in razlagalno branje. Tako mladinska knjizevnost kot studijski predmet na dodiplomskem univerzitetnem studiju praviloma zajema vse tri vidike raziskovanja podrocja: literarnozgodovinskega, literarnoteoreticnega in literanorecepcijskega. Predmet zeli studentom in bodocim uciteljem knjizevnosti izostriti kriterije za prepoznavanje kakovostne mladinske knjizevnosti vseh treh knjizevnih zvrsti (poezije, pripovednistva, dramatike). Slikanice kot likovno-besedne stvaritve, branje besedil, studij literature in samostojna interpretacija mladinske knjizevnosti pa omogocajo studentom dojeti moznosti za subjektivno, vendar utemeljeno in veljavno razumevanje in vrednotenje besedil, hkrati pa jim kot osrednji knjizevni studijski predmet dajejo temelje za knjizevnodidakticno nadgradnjo vsebinsko-slogovnih besedilnih prvin; brez temeljitega poznavanja klasicnih in sodobnih, kratkih in na videz preprostih pa tudi obseznih in tezko razumljivih besedil namrec ni mogoce pricakovati, da bo bodoci vzgojitelj ali ucitelj kos izjemno obsezni mnozici besedil, ki se pod oznako mladinska knjizevnost pojavlja v javnosti in pogosto zahteva temeljito kriticno presojo kakovosti. Vrednotenje mladinske knjizevnosti, predvsem kot spremljanje njenega sprotnega nastajanja, poteka v okviru Mestne knjiznice Ljubljana (Pionirska - center za mladinsko knjizevnost in knjiznicarstvo), ki vsako leto izda »prirocnik za branje kakovostnih mladinskih knjig« (npr. Algoritem arene, 2012); razprave, temeljne informacije in kritike s tega podrocja zajema revija Otrok in knjiga, za promocijo slovenske mladinske knjizevnosti v svetovni javnosti (npr. nominacije za Andersenovo nagrado, nominacije za nagrado Astrid Lindgren, sodelovanje na mednarodnih kongresih zveze) skrbi slovenska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko knjizevnost (IBBY - International Board on Books for Young People), za promocijo kakovostnega prostocasnega branja otrok in mladostnikov pa Drustvo Bralna znacka Slovenije - ZPMS. Na Slovenskem se posebej za podrocje mladinske knjizevnosti podeljujejo stiri nagrade in dve priznanji: Levstikova nagrada, vecernica, desetnica, izvirna slovenska slikanica za nagrado Kristine Brenkove, priznanje moja najljubsa knjiga in priznanje zlata hruska. Nagrajene in nominirane knjige so dober izbor za branje in odlicen vodnik po kakovostni izvirni mladinski knjizevnosti.
Predstavljena je oblika neformalnega učenja v študijskih krožkih na primeru dela z nadarjenimi učenci. Osnovna načela dela v študijskem krožku (participacija učencev/udeležencev pri izbiri vsebine, ...organizacija dela in učenja sta prepuščeni učencem, prav tako identifikacija in realizacija izobraževalnih in akcijskih ciljev ipd.) so dobra podlaga za delo z učenci, ki si želijo aktivnejšega in samoiniciativnejšega načina učenja. Študijski krožki, ki temeljijo na demokratičnih načelih učenja, tako pomagajo dopolniti vnaprej predpisane osnovnošolske programe in spodbujati pri učencih vedoželjnost, ki so jo pripravljeni skupaj zadovoljevati v učni skupini krožku in tudi v širši skupnosti.
Besedilo prikaže aktualne evropske razprave o definiranju pravic posameznika in državljana v kontekstu migracij in teženj po bolj participativnem, inkluzivnem izobraževanju. Opira se na teoretske ...razprave, relevantne za mlado nacionalno državo Slovenijo, kot tudi na izsledke raziskave, ki prinaša osebne izkušnje njenih »večkulturnih« in »večnacionalnih« prebivalcev. Njihovi predlogi za bolj inkluzivno izobraževanje so rezultat dialoške raziskovalne metodologije, ki omogoča slišati ranljive skupine in posameznike kot socialne akterje. Ti postanejo sodelavci pri raziskovanju, kar pri konceptualizaciji rešitev za družbene in socialne izzive sodobnih migrantskih družb omogoča povezanost teorije in prakse.
PDF
