Članek obravnava vojno in mir kot dve temeljni podobi Tolstojeve povesti Hadži - Murat. Analizira ju skozi prizmo grškega pojma polemos (vojna ), ki obe ti nasprotji obravnava dialoško in celostno, ...ne pa binarno oz. opozicijsko; polemos razkriva smiselno podobo vojne, ki vključuje mir kot neizogibnega "drugega", ob tem pa je v članku velika pozornost namenjena ideološkim, nacionalnim in resentimentnim (etičnim) utemeljitvam problemov vojne in miru ter zatiranja in upiranja.
The article is devoted to comparative characteristics of some aspects of life and creative work of two outstanding representatives of the late 19th – 20th-century European culture: Leo Tolstoy and ...Edvard Munch. The analysis deals with both the main themes of their creative work and stylistic features of their representation of basic concepts of culture of the epoch at the turn of the century.
Prispevek obravnava nekatere novejše prispevke v polemiki o avtentičnosti staroruskega besedila Slovo o polku Igoreve. Poudarek je na delu A. Zaliznjaka, ki je kot zagovornik avtentičnosti spomenika ...zbral že objavljene opise sistemskih jezikovnih lastnosti spomenika in jim dodal nekatere lastne ugotovitve. Zaliznjak meni, da imajo jezikovni sistemski argumenti v dokazovalnem postopku avtentičnosti večjo težo kot literarnovedni in kulturnozgodovinski argumenti.
Through the analysis of the Old Russian mentality in the seventeenth century, the monograph (‘“The Life of Archpriest Avvakum” : Russian Tradition Put to the Test’) sheds light on the problem and ...cultural-historical specificity of the phenomenon of the so-called Old Russian literature. Linguistic complexities (prohibitions, rules) point to deep-rooted norms that prescribed the Old Russian way of governing, the ecclesiastical system and the relationship between dealing with the existing knowledge and Christian tradition.
Razprava se posveča primerjavi treh pripovedi o liku in usodi pisarja, nastalih sredi 19. stoletja: Gogoljevem Plašču, Melvillovem Batrtlebyju in Ervajčevemu Aguštinu Ocepku. Njen namen je raziskati ...in utemeljiti razlike v oblikovanju istega motiva v ruski, ameriški in slovenski literaturi, tako formalne kot vsebinske. Razlaga jih iz socialnozgodovinskega, socialnokulturnega in duhovnozgodovinskega ozadja, iz katerega so nastale pripovedi treh avtorjev oziroma treh literatur.
Razprava predstavi protislovni odnos A. I. Solženicina do A. P. Čehova in njegovega dela, kot je izražen v dveh zapisih Solženicina iz leta 1998. Pozornost je posvečena predvsem tistim vidikom, ki ...ponazarjajo razliko med dvema tipoma ruskih pisateljev - med pisateljem, ki zahteva, da je ustvarjalec kot nosilec visokih vrednot prerok in učitelj ljudstva in naroda (A. I. Solženicin), in pisateljem, ki te "vzvišenosti" ne potrebuje in osvobaja literaturo od zahteve, da bi ta za svoj obstoj potrebovala neka posebna socialna, moralna ali religiozna opravičila (A. P. Čehov).
Razprava se posveča soočanju Bahtinovih ugotovitev o romanih Dostojevskega (reducirani položaj avtorja, "nezaključenost" junakov in, posledično, polifoničnost romanov) z ugotovitvami ob branju Bratov ...Karamazovih, usmerjenem predvsem na filozofsko-idejni in sižejski binom Ivan - Aljoša. Takšno branje narekuje množica hagiografskih elementov, ki v veliki meri določajo junaka, predvsem Aljoša Karmazova. Vključitev t. i. biografske osebnosti avtorja v "podobo avtorja" odkrije dodatne elemente, ki "zaključujejo" junaka, kar nas sili k ponovnemu premisleku bahtinovske polifonije.
Povest Gradbena jama (Kotlovan, 1930) sodi med najznačilnejša dela Andreja Platonova. Rasprava opozarja na posebnost njegove ambivalentne poetike, ki dogajanje v obdobju prve sovjetske petletke po ...eni strani ubeseduje z jezikom opisanega časa in prostora, po drugi pa se navezuje ma pristno rusko filozofsko misel, na literarno tradicijo utopičnega žanra in na teme in motive ljudskega izročila. Povest Morje mladosti (Juvenilʹnoe more, 1934) se vprozi Andreja Platonova izrisuje kot poslednji poskus neizvedljive sinteze med lastno neponovljivo poetiko in "družbenim naročilom", značilnim za literarno življenje v takratni Rusiji.