The paper deals with travelogues written by women from the Slovene lands in the late 19th and the early 20th centuries. The primary focus is on the travelogues of Luiza Pesjak, Marica Strnad, Marica ...Gregorič Stepančič, Marija Kmet, and Alma Karlin. Women's travel has a special cultural status. Three aspects are considered in the article: genre peculiarities of the texts (purposes of travel, categories "one's own/other/foreign"), gender and national issues and the interconnection of them, as this this period when the struggle for the emancipation of women begins as well as the national identity actively takes shape.
Breda Smolnikar's storytelling derives from life narratives, oral history, and collective and personal memories linked to the suburban socio-economic structure of the sub-Alpine Kamnik-Domzale Plain. ...However, her writing transcends this material by transforming it into a singular poetic fiction through which Smolnikar addresses a broader and socio-spatially unspecified audience. At the level of literary mediation, the emancipatory features of "feminine writing" in the structure and themes of Smolnikar's narratives coincide with the artist's insistence on the independence of self-publishing.
ze v uvodu v Prvo knjigo Zbranega dela Zofke Kveder je urednik zbirke France Bernik napovedal kar devet knjig avtoricinega literarnega in obliterarnega gradiva (pisma), in ceprav so bile za drugo ...knjigo predvidene vse nezbrane crtice, sele za tretjo pa tudi nezbrane novele in povesti, je obsezna Druga knjiga Zbranega dela Zofke Kveder (z opombami in kazalom ima kar 838 strani) zasnovana vsaj deloma kot njuna zdruzitev, saj obsega avtoricino knjizno nezbrano pripovedno prozo, objavljeno v dnevnem casopisju in revijalnem tisku med letoma 1898 in 1903, in to crtice, povesti in novele. Druga knjiga tako steje kar 94 naslovov, pri cemer nekateri povezujejo po vec le ostevilcenih ali drugace oznacenih kratkih enot. Ker je v petih letih, kolikor pokriva Druga knjiga Zbranega dela, Zofka Kveder objavila tudi svoj knjizni prvenec Misterij zene (1900), se dve pripovedni zbirki Odsevi (1902) in Iz nasih krajev (1903) ter zbirko dramskih besedil Ljubezen (1901), nedvomno drzi ugotovitev, ki jo je zapisala urednica Zbranega dela, da je bilo v drugi knjigi predstavljeno obdobje »pisateljicino ustvarjalno najbolj intenzivno obdobje« (776). To je mogoce povezati tudi z dejstvom, da se je Zofka Kveder takrat kot pisateljica sele uveljavljala, hkrati pa je pisanje literature in publicistike sprejela kot svoj poklic, s katerim se je tudi prezivljala. Zamejitev pisateljicinega nezbranega dela z letnico 1903 urednica Zbranega dela ne utemeljuje le z obseznostjo tega gradiva, ampak tudi z dejstvom, da je postala Zofka Kveder leta 1904 urednica revije Domaci prijatelj, v kateri je objavila veliko svojih besedil, ki bodo predstavljena v naslednji knjigi. Urednica Mihurko Poniz je motivno raznovrstnost zbranih pripovedi in dogajalnih prostorov (notranjsko in krasko podezelje, Ljubljana, Trst, Zagreb, Dunaj, Bern, Zürich, Praga) povezala z dinamiko avtoricinega zivljenja v predstavljenem obdobju, saj je mogoce v njih opaziti veliko »avtobiografskih prvin iz otrostva, solske dobe v Ljubljani, razgibanega zivljenja v Trstu in studentskih dni v svici« (777) pa tudi kasnejsega v Pragi, kjer so nastale nove, svetle podobe materinske srece, saj je leta 1901 rodila hcerko. Toda tudi kadar ne gre za (posredno prikazano) avtoricino zivljenje, v zgodbah prevladujejo zenske usode. Urednica opozori na naslednje motive, ki izrazajo pisateljicin cut za krivice, ki so jih dozivljale zenske v druzbi: »prisilni zakoni, zenska zelja, materinstvo, prostitucija, prezgodnja smrt pri porodu«. (776-777) To seveda ne pomeni, da avtorica ne zna biti do svojega spola tudi kriticna, kot na primer v pripovedi Gospa Berta ali trije prizori iz zivljenja »rodoljubne« dame (144-151), v kateri, kot zapise v zakljucku, prikaze »brez polepsevalnega stekla« sliko zaradi bogastva in mozevega rodoljubja hinavsko cascene mescanske dame, ki se sploh ne zaveda svoje omejene prostaskosti in domisljave ter nadute neumnosti. Tudi v zgodbi Ena iz mnozice rahlo zafrkljivo predstavlja »pravi tip novomodne zenske« (651), ki se navdusuje nad dekadencno bolehnostjo in celo svojo jetiko ter blizajoco se smrt sprejema teatralicno, saj je bila, kot avtorica zakljuci pripoved, »pac le hci nasega nervoznega, do skrajne meje prenapetega, samo senzacij zeljnega casa.« (659) Prav tako pa se pisateljica zna vziveti v moske, celo v takega, ki ga je prevarala zena, kot prikazuje crtica V burji (30-31), v kateri spremljamo deloma v polpremem govoru zapisano bolece samoironicno razmisljanje prevaranega moskega pred samomorom.
Pricujoci clanek je nadaljevanje mojega prispevka Feministicne literarnovedne raziskave - tukaj in zdaj, ki je bil objavljen v jubilejni stevilki Jezika in slovstva leta 2005. Tam sem najprej ...predstavila nekatere tezave s poimenovanjem raziskav o besedilih pisateljic, o podobah zenskosti in zenskih likih, a tudi s poimenovanjem teoreticnih studij o konceptih in problemih, ki se odpirajo, ko izhodisce raziskovanja postane vprasanje, kako se v literarno delo vpisuje spolna razlika. Predlagala sem, da kot krovni pojem za tovrstne raziskave uporabljamo sintagmo feministicna literarna veda.1 V nadaljevanju sem nanizala imena slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so na omenjenem podrocju ustvarili pomembne literarnozgodovinske in teoreticne prispevke (Marja Borsnik, Silvija Borovnik, Zenja Leiler, Neva Slibar, Alenka Jensterle Dolezal, Irena Irena NOVAK POPOV, Alojzija Zupan Sosic, Jelka Kernev Strajn, Mira Delavec, Miran Hladnik, Igor Grdina).2 Njihove raziskave sem zbrala v skupine glede na predmet raziskovanja (teoreticni prispevki s podrocja feministicne teorije, studije o podobah zenskosti, zenskih likih, nove interpretacije kanoniziranih avtoric in odkrivanje pozabljenih, zamolcanih literarnih ustvarjalk), s cimer sem zelela pokazati, da so vsa podrocja feministicne literarne vede postala raziskovalno zanimiva tudi v slovenskem prostoru. V zakljucku sem se vrnila na izhodisce, ki ga je zaznamovala misel Silvije Borovnik, da v slovenskem prostoru se ni bilo simpozija o temah s podrocja feministicne literarne vede. Sklenila sem, da tudi pri nas narasca interes za feministicno literarno vedo, zato ni vec dalec trenutek, ki bo omogocil sirso razpravo o temah s tega podrocja. V clanku iz leta 2005 sem tudi opozorila, da na nobeni od slovenistik ni predmetov s podrocja feministicne literarne vede. Z bolonjsko prenovo se je situacija precej spremenila, kar je vplivalo tudi na povecanje interesa studentov in predvsem studentk. Na prvi stopnji so predmeti s tovrstno tematiko akreditirani le v okviru programa Slovenski jezik in knjizevnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer gre za obvezni predmet Avtorice, literarne vrste in slogi v slovenski knjiz?evnosti 1. polovice 20. stoletja ter predmet Knjiz?evnice 19. stoletja, na drugi stopnji je v okviru pedagoskega programa druge stopnje Slovenski jezik in knjizevnost akreditiran predmet Sodobne slovenske knjizevnice, na tretji stopnji pa Knjizevnost slovenskih avtoric 20. stoletja.6 Na programu Slovenistika na Fakulteti za humanisticne studije Univerze na Primorskem so na prvi stopnji in na drugi stopnji v pedagoskem enopredmetnem in dvopredmetnem programu akreditirani trije izbirni predmeti z enakim naslovom Zenske v literaturi. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je na Slovenistiki na enodisciplinarnem drugostopenjskem programu akreditiran obvezni predmet, pri katerem ze naslov razkriva vsebine, ki se dotikajo feministicne literarne vede, poimenovali so ga Spol in slovenska literatura. Na Fakulteti za humanistiko je na programu Slovenistika (smer literarne vede) akreditiran modul Studiji spolov v slovenski knjizevnosti, ki obsega naslednje predmete: Sociologija spolov, Postkolonialne teorije in studiji spolov, Feministicna literarna veda, Podobe zensk v svetu mitov in njihova recepcija v slovenski knjizevnosti, Reprezentacije spolov v slovenski knjizevnosti, Spolni stereotipi v slovenski mladinski knjizevnosti in Literarne ustvarjalke v evropskih knjizevnostih. Povecan interes za avtorice in raziskovalne teme, ki so v povezavi z zenskami in zenskostjo, je mogoce razloziti kot odziv na vecjo prisotnost avtoric na slovenskem knjizevnem trgu (pomembni so tudi promocijski dogodki, kot so predstavitve knjig, literarna branja, okrogle mize ipd.),9 clanke in knjige o literarnih opusih (med njimi pomembno mesto zavzemajo tudi ponatisi in antologije), gotovo pa so literarne ustvarjalke in njihova dela tudi v predavanja vkljucena v vecji meri. Tako najbrz ni nakljucje, da je najvec diplomskih nalog nastalo prav pri mentoricah, ki se raziskovalno posvecajo zenskemu literarnemu avtorstvu. Drugi razlog je prevladujoce stevilo studentk na programih slovenistik. Tudi akademska kadrovska struktura za podrocje slovenske knjizevnosti razkriva, da prevladujejo predavateljice, izjemi sta le koprska slovenistika in Oddelek za primerjalno knjizevnost in literarno teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med raziskovalne dosezke s podrocja feministicne literarne vede lahko pristejemo uspesno kandidiranje Univerze v Novi Gorici na razpis Evropske znanstvene fundacije za akcijo COST z naslovom Pisateljice v zgodovini - na poti k novemu razumevanju evropske literarne kulture, ki jo financira Evropski program znanstvenih in tehnicnih raziskav.10 Cilji raziskovalk, ki so zdruzene v tem stiriletnem projektu (2009-13), so revizija in novi prispevki k zgodovini zenskega avtorstva, predvsem pa odgovori na naslednja vprasanja: Kaksna je bila recepcija pisateljic, kaksen njihov vpliv? Kaksno vlogo so igrale kot avtorice, bralke, prevajalke, zapisovalke in kulturne posrednice? Kaj se je zgodilo z njimi v procesu kanonizacije? Kako je mogoce razloziti njihovo odsotnost iz literarnih zgodovin? Empiricni podatki o recepciji se vpisujejo v digitalno podatkovno bazo WomenWriters, the Reception of their Works. V kontekstu akcije je Univerza v Novi Gorici v sodelovanju s projektom Ljubljana - svetovna prestolnica knjige septembra 2010 organizirala znanstveni posvet Zensko avtorstvo v knjizevnostih malih dezel 19. stoletja. Na simpoziju so stiri slovenske in sedemnajst tujih raziskovalk predstavile manj znane avtorice, a tudi recepcijo kanoniziranih avtoric v knjizevnostih malih dezel.
V članku je prikazano, kako so se v slovenskem akademskem prostoru razvijali pristopi, ki jih lahko označimo s sintagmo feministična literarna veda. Prispevek navaja ključna dela s tega področja, ...vpeljavo feminističnih literarnovednih vsebin v študijske programe, ki vključujejo predmete iz slovenske književnosti in literarne teorije ter njihov odmev v diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Predstavljeni so tudi raziskovalni dosežki in projekti s težiščem na ženskem avtorstvu ter podobah in reprezentacijah ženskosti.
V prispevku izhajam iz vprašanja, ali je za pripovedno prozo Pavline Pajk ustrezna umestitev pod okrilje trivialne literature in v kolikšni meri so v tem besedilu prisotne prvine sentimentalnega ...pripovedništva. Izsledke analize motivnih, pripovednih in oblikovnih posebnosti romana Arabela soočam s spoznanji Mirana Hladnika v študiji Slovenski ženski roman v 19. stoletju, kjer je to delo na kratko primerjal z romanom Skrivnost stare gospodične nemške pisateljice Eugenie Marlitt in zapisal, da je slovenski ženski roman nastal ob zgledovanju pri njej. S primerjavo obeh romanov in recepcije nemške pisateljice na Slovenskem razmerje med njo in Pavlino Pajk na nov osvetljujem ter odgovarjam na vprašanje, zakaj so ji njeni sodobniki vztrajno očitali, da je bila posnemovalka Eugenie Mwrlitt.
Ze v Slikah iz Italije je razvidna zenska perspektiva, se bolj je o?itna v v pro- znem potopisu Popotni spomini (1884), v katerih je pisateljica znova ozivila po- tovanje po Italiji. Tudi to delo ...uvede navdusenje nad potovanjem, pisateljica pise o nepopisnem veselju, ki jo je bolj kot kdajkoli poprej prevzelo, ko se je odpravila na pot po Italiji. Ob?utek sre?e, da ji je dano potovati, izrazi v delu se nekajkrat in s tem izpri?uje, da zelja po potovanju pri zenskah ni ni? manj mo?na kot pri moskih. Pisatelji?ina zenska perspektiva se razkriva v komentarjih o osebah, ki ji prekri- zajo pot; se posebno ob ve?kratnih beznih sre?anjih z zakonskim parom, mlado, lepo zeno ter bledim in nerazpolozenim mozem, ki se ponavljajo kot vodilni motiv. Cveto?o zeno poimenuje pripovedovalka »poveretta« in na koncu se ji razkrije, da je kontesa, ki se ni poro?ila iz ljubezni. Zensko perspektivo izraza tudi prikaz popo- tne dogodivs?ine, ko se pripovedovalki zazdi, da je v nevarnosti, in vzlikne: »Bog pomozi boje?im zenskam, ki bi utegnile voziti se same v tako nespretno ustvarjeni diligenci!« (peSjak 1884: 614) Zof ka Kveder je v svojih pismih in literarnih besedilih izoblikovala podobo spre- hajalke, ki se svobodno sprehaja po evropskih prestolnicah, opazuje uli?no zivljenje in iz njega ?rpa navdih za literarno ustvarjanje.22 S tem je presegla tradicionalne meje med »moskimi« in »zenskimi« prostori, med urbanimi (tujimi) in ruralnimi (doma?imi) toposi. S tem, ko je za literarno prizoris?e uporabila prestolnico, je v svoja besedila vpisala moderne reprezentacije zenskosti. Najbolj inovativna je prav z ze omenjenim likom sprehajalke, transgresijo lika flâneurja, ki se je izoblikoval v drugi polovici 19. stoletja in utelesal nov na?in zivljenja v modernih mestih, pred- vsem v parizu.23 Ze v ?lanku Praga je krasna pono?i, kadar sije mesec, sem opozorila na pisatelji?ina pisma Ivanu Cankarju, v katerih je belezila sprehode po Pragi, tako podnevi kot pono?i. Pisala mu je o tem, kako se v?asih pono?i izmuzne iz kavarne, da lahko sama pohaja po mestu, kako se ji velikokrat kdo pridruzi, kako v preprostih ljudeh vzbudi zeljo po pripovedovanju. Zof ka Kveder v tem pismu nastopa hkrati kot sprehajalka in kot mimoido?a, saj njen pogled prestreze moski, ki se prav tako kot ona pono?i sprehaja po praskih ulicah. Toda od svojih predhodnic se ni razlikovala le po tem, da je sama pohajala naokrog pono?i, ampak predvsem po tem, da ni ve?, kakor Baudelairova »passante« mol?e?a, skrivnostna figura, ampak vedra pripovedovalka zgodb, ki vzbudi celo v grobem ali zdolgo?asenem spremljevalcu zeljo po pripovedo- vanju (mihurKo PoniZ 2007: 52). Lik sprehajalke je pisateljica prikazala predvsem v nemskih besedilih: v kratki pripovedi Ich und meine Ziele (1899) pise o tem, kako jo sprehod po bernskih ulicah inspirira za literarno ustvarjanje, sprehajanje je, ?e upo- rabimo sintagmo angleske raziskovalke lika flâneurja, mobilno ustvarjanje ( BoWlBy 1992: 28). Na podoben na?in je Zof ka Kveder dozivljala tudi bavarsko prestolnico München, ki jo je bralcem Agramer Tagblatt predstavila s svojim dozivljanjem mesta in ne z dokumentiranjem znamenitosti v njem.
Študija o Milici Schauo Ostrovški se deli na troje delov: v prvem oriše življenje in delo pisateljice in jo postavi v kontekst revije Ženski svet (1923-1941), da bi v drugem delu predstavila njeno ...tam objavljeno leposlovje (katerega pojav navezuje na širši družbeni okvir, medij objave in avtoričino osebno usodo), v tretjem delu pa se posveča vprašanju razmerja med revijalno in knjižno objavo, tako da upošteva in interpretira opombe literarne zgodovinarke Marje Boršnik k nekaterim izmed predstavljenih leposlovnih tekstov.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- S pisateljico Janjo Naglič se je pogovarjala bibliotekarka Miša Javornik.- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
