Leta 1938 je Anton Ocvirk zapisal: »Preenostranski, v subjektivni kaos zama- knjeni modernizem se je moral docela umakniti zivim problemom neposredne seda- njosti. Zna?ilen primer tega preobrata ...predstavlja knjiga "Sedem mladih slovenskih pisateljev".« Z izrazom »preobrat« je bil misljen prehod od subjektivisti?nih smeri (simbolizem, ekspresionizem idr.) v pripovednistvu in knjizevnosti sploh k stvarnej- semu upovedovanju. Ocvirk je med zna?ilnostmi »preobrata« navedel: usmeritev »v novo, socialno stvarnost, v doumevanje tega, kar je v tesni zvezi z vitalnimi vprasa- nji danasnjega ?loveka« (oCvirK 1938: 597). Po mojem je beseda »preobrat« (za kar v sklepu razprave predlagam ustreznejse ime) primerna ze ob Kuharjevih Povestih iz leta 1925. Zbirka je bila v tistem ?asu domala prezrta in tudi pozneje je bila kar pozabljena. Na to je v uvodni besedi Prezihove zbirke Samorastniki (1940) opozoril Josip Vidmar: »Prezihov Voranc vendar ni popolnoma nov ?lovek v nasi knjizevno- sti, ?etudi je ostal pri svojem za?etku malodane neopazen« ( vidmAr 1951: 404). ena- ko je pozneje menila Marja Borsnik: »Leta 1925 objavi Lovro Kuhar svojo prvo, v osrednji javnosti precej neopazeno knjigo realisti?nih Povesti« (BorsniK 1963: 100). Tako mnenje je ob iskanju vzrokov za neopaznost izrekla se vrsta literarnih zgodo- vinarjev, npr. Anton Slodnjak, Joze Koruza, Franc Zadravec idr. Miran Hladnik je glede neodmevnosti prve Kuharjeve knjige menil, da je bila preuranjena, »socialni realizem je namre? postal aktualen sele v tridesetih letih skozi publicistiko mlajsih levi?arskih avtorjev, zlasti Iva Brn?i?a« (hlAdniK 1993: 45). Kuhar je v Ljubljanski zvon vstopil v letu 1913 (prej je ve?inoma objavljal v Do- ma?em prijatelju) s Tadejem pl. Spobijanom, kratka pripoved Za delom v Ljubljan- skem zvonu 1914 pa je ze z naslovom povedala, da gre za delo, brezposelnost, za boj za vsakdanji kos kruha. Lokacijsko je segel v Trst, kjer delavci pred tovarno ?akajo, da bi dobili delo. Zaledje je avtobigrafsko, med ?akajo?imi je tudi prvoosebni pripovedovalec. Pripoved se kon?a v negotovosti, vendar ostaja upanje za jutrisnji dan. Pripovedovanje je dramati?no napeto v za?etku, nato se z vse manjsim upanjem umirja. V kratkoproznem modelu je pisatelj ostajal v okviru ze znanega, prav tako je v ospredju mimezis stvarnega zivljenja. Malo ve? se ukvarja s psihologijo delavske mnozice, ki nastopa pred tovarno: pri ljudeh opaza zavist, skodozeljnost, celo sovra- stvo, vse je porojeno iz stiske, ki jo v ljudeh povzro?a socialna krivi?nost. Kuhar se giblje v smeri novega realizma. Jasno je videti, da se je povsem usmeril v epskost in da ga cankarjanska lirskost ni privla?ila. To je nazorno videti tudi v kratki pripovedi Borba (LZ 1921; 7400 besed), ki jo zaznamujejo lastnosti, zna?ilne za novi realizem. Marja Borsnik je pisala o razliki med klasi?nim in modernim realizmom. To drugo ime je kot delovno poimenovanje namenila pojavom novega realizma v najrazli?nej- sih variantah v tridesetih letih. Ob obravnavanju pomembnejsih pisateljev, ki so bili rojeni v devetdesetih letih 19. stoletja, je omenjala tudi Lovra Kuharja. Za te pisatelje je trdila, da so ostajali »vsaj do dvajsetih let zvesti "modernisti?no-realisti?ni" tradi- ciji, le Kuhar gre ze skoraj od po?etka ne le idejno, marve? tudi stilno povsem lo?eno, gorkijevsko pot« (BorsniK 1963: 91). To stopnjo svojega pripovednega razvoja je Kuhar sklenil s »kmetsko sliko« Vo- dnjak (Pod lipo 1926, 3800 besed). Zanimivo je, da je bil Vodnjak edina pripoved, ki jo je od »starejse« produkcije sprejel v zbirko Samorastniki. Pripoved je prispodoba kme?kega »trdega zivljenja« in »neznosnega trpljenja«, med drugim tudi zato, ker pri hisi ni bilo vode. Pisatelj si je izbral odlo?ilni trenutek v zivljenju Borovnikovih: ko mladi gospodar uresni?i o?etovo predsmrtno sporo?ilo, kje naj koplje, da bo prisel do vode, in s tem sebi in potomcem omogo?il manj trdo zivljenje. V uvo- dnem delu Kuhar opisuje Borovnikovo kmetijo, tezave z obdelovanjem in rodno- stjo zemlje ter s pomanjkanjem vode, ozna?i ljudi, nato pa pripoveduje, kako mladi Borovnik koplje vodnjak. Stvarno pripoveduje o posameznih fazah napredovanja v globino, dokler po dobrem mesecu dni iz globo?ine ni slisati »divji krik: Voda - voda!« Borovnik prizadeto dozivlja mu?ne trenutke dvoma in olajsujo?e trenutke upanja. Ob tretjeosebnem pripovedovanju pisatelj navrze nekaj kratkih pripovednih scen (prihod tesarja Krivonoga, stri?ev obisk, no?ni pogovor mladega Borovnika z zeno), ki slikovito ponazarjajo nihanje med dvomi in upanjem. Borovnik vedno znova najde mo? za vztrajanje v sebi, v svoji trdni volji in v cilju. Pripovedovalec sledi ?asovni dinamiki z mnogimi ?asovnimi prislovi in sintagmami, s katerimi uvaja posami?no dogajanje, npr. potem, do nedelje, naslednji dan, popoldne, ne- kega jutra, drugo jutro, drugi teden, naslednji teden, nekega dne. po kulminaciji (»voda«) je dogajanje upovedeno naglo in lapidarno: voda se je mo?no razlivala naokoli, kopa? je utonil, ni ga bilo mogo?e resiti, temu sledi ugotovitev o pogrebu. V Borovnikovo zmago in nesre?o je morda vtkano sporo?ilo, da je z nehotenim zr- tvovanjem sredis?nega akterja odprta pot v prihodnost nadaljnjim rodovom. Konec, ki je tragi?en za posameznika in upajo? za druge, zbuja vprasanje, ali je bilo res nuj- no boljso prihodnost ljudi na kmetiji dose?i s tragi?nim propadom osrednje osebe. Domnevamo, da sre?en konec verjetno ne bi adekvatno odseval prav ni? spodbudne takratne stvarnosti. Naj za konec dodam se nekaj o terminologiji. Doslej se je za del obdobja med vojnama uveljavilo poimenovanje socialni realizem, in to kljub temu, da je bilo ves ?as kar nekaj pomislekov. (zAdrAveC 1999: 160-68; 1987: 13-35) Gotovo je bil naj- tehtnejsi pomislek Aleksandra flakerja (1987: 57), ki je menil, da je atribut »soci- alen« odve?, saj ni realizma, »ki ni "socialen", ker je sam pojem mogo?e razume- ti kot dominacijo struktur s socialno-psiholosko motiviranimi zna?aji kot njihovo okostnico«. Zelo smiselna je oznaka, ki jo je predlagal Bojan stih (1987: 137), tj. »socialnokriti?ni realizem«. V bistvu je nazoren in poveden, ker poudarja eno najpo- membnejsih lastnosti knjizevnosti v obravnavanem obdobju: kriti?nost do sodobne druzbe. Po moji presoji pa je primernejsi izraz novi realizem, ki lahko zaobjame vso niansiranost realisti?nih variant med vojnama. Razumljivo je, da je treba vsako razli?ico posebej opredeliti in jo opremiti z imeni nosilcev (zgled je Zadravec 1987). Prepri?an sem, da je tako poimenovanje v duhu tistega, kar je Marja Borsnik zelela razmejiti z izrazoma »klasi?ni« realizem 19. stoletja in »moderni« realizem 20. sto- letja. Mogo?e problem zahteva ponovno razpravo.
