V prispevku obravnavam nastanek in uveljavitev slovničnih izrazov »moški« in »ženski« spol v antični slovnični tradiciji, ki je ključno zaznamovala moderno slovnično izrazoslovje. Predstavljam ...najstarejše starogrške obravnave slovničnega spola in z njimi povezane poskuse umetnih posegov v jezikovno rabo, dotaknem pa se tudi vprašanja slovničnega spola grške izposojenke polis v slovenščini.
V príspevku razmišljamo o spolu v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih, pri čemer ugotavljamo, da tako kategorija slovničnega spola kot spol kot družbena danost pomembno vplivata na ...izbor podatkov, ki jih v slovarski opis vključujemo, in na njihovo strukturiranje v slovarskem sestavku. Ob tem opozarjamo, da je treba biti pri oblikovanju temeljnih slovarskih priročnikov družbeno zelo občutljiv, saj jih uporabniki običajno dojemajo kot avtoritativna dela, ki odsevajo pojmovni svet jezika.
Sigmund Freud smatra se jednim od ranih seksologa, uz Magnusa Hirschfelda i Havelocka
Ellisa. Njegova stajališta o homoseksualnosti (koja nije bolest, niti se terapijskim metodama
može liječiti) ...bliski su suvremenim stajalištima o tom pitanju. Za razliku od aktivnog teorijskog
bavljenja pitanjima seksualnosti u ranim radovima psihodinamičkih psihoterapeuta,
kasniji su autori zanemarili područje seksualnih poremećaja i rodne disforije. Grupna analiza
potpuno je izostala.
Spol je biološka odrednica koja označuje tijelo i obično se doživljava kao binarni koncept
muškog i ženskog (premda postoje i međuspolna, nebinarna stanja). Unatoč teorijskom prihvaćanju
temeljne čovjekove biseksualnosti, ne postoji nijedan rad koji se bavi psihodinamičkim
pitanjima međuspolnih stanja. Rodni identitet naš je doživljaj sebe, naš reprezentant
selfa u odnosu na muževnost/ženstvenost, tj. muškost/ženskost. Rodna uloga predstavlja
socijalne stereotipe ponašanja, odijevanja i tipičnog reagiranja muškaraca i žena u konkretnom
društvu u danom trenutku.
Osim transrodnih osoba, u kojih rodni identitet nije ujednačen sa spolom, postoje i brojne
nebinarne osobe koje svoj rodni identitet ne doživljavaju u dihotomiji muško-žensko, nego
u različitim oblicima androginog ili rodno neutralnog doživljaja sebe (reprezentatna selfa).
Cilj dinamičke psihoterapije, uključujući i grupnu analizu, trebao bi biti mogućnost za propitivanje
i istraživanje vlastitih identiteta, doživljaja, iskustava i osjećaja u uvjetima sigurne
sredine. Moguće je da se u takvim uvjetima osoba susretne sa svojim pravim selfom, koji
može biti i neheteroseksualan i nebinaran.
Stereotypes are an integral part of processing information; therefore, they belong to the human mental world, which co-shapes the social world, including by means of media texts with informational ...and entertainment content and communicative intent. Despite third-wave feminism, gender stereotypes can still often be found in these texts, thus maintaining the binarity of both genders and their characteristic (social) roles.
Članek se osredotoča na dvoimenske priredne zveze z veznikom in, kjer se pojavljata samostalnika ženskega in moškega spola, ki označujeta osebe. V članku poskušamo osvetliti kompleksnost dejavnikov, ...ki vplivajo na besedni red v omenjenih zvezah.
Nedovršnik (tudi) v slovenščini lahko ne izraža eksplicitno potekanja, iztekanja in s tem trajanja dejanja ali njegove ponavljalnosti, pač pa o dejanju le poroča, ga zgolj poimenuje - in tako izraža ...zgolj njegov obstoj. Taka raba nedovršnika je zlasti trojna: a) splošno poročanje ali poizvedovanje o dejanju (To smo že delali; ali si danes že jedel?), b) nikalnost (Tega nisem nikoli pisal), c) raba nedovršnikov ali glagolov kategorialno obojega vida, ko je nedovršnosti težko pripisati jedrni pomen potekanja, iztekanja (trajanja) dejanja (To jim je zelo škodovalo; kaznovali jih še bodo; podatke so natančno analizirali).
The book contributes new insights to the research in the field of anthropology of (post)socialism, culture of consumption, gender and memory. It is based on the testimony of interlocutors who offer ...an insight into the “structure of the feeling” of the socialist era through the practice of consumption, from which on the one hand the complex economic and political dynamics and diverse disciplinary regimes are being reflected and the understanding of power, resistance and emancipation on the other. Author establishes critical distance towards the approach, which discusses socialism as a totalitarianism and shows that socialist policies were not simply dictated from above, but negotiated between the state and its citizens. The female consumer in socialism did not only respond to social barriers and obstacles of history, but she also actively co-created social time. By studying how consumers interpreted and created mutual connections between material objects, moral reputation and (self)respect, the book also shows certain specific elements of Slovenian and Yugoslav development of the European countries after the Second World War.
Namen prispevka je predvsem opozoriti na določene razlike pri tvorjenju in rabi ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije med poljščino in slovenščino. Ob tradicionalnih načinih tvorjenja ...ženskih oblik smo se osredotočili tudi na spremembe, ki so pri tvorjenju in rabi feminativov prisotne zadnje čase, zlasti v poljskem jeziku: od njihove maskulinizacije kot izraza ženske emancipacije v želji po odpravi besedotvorne asimetrije pri teh poimenovanjih, obravnavanih v kontekstu spola in z njim povezanih vprašanj v jeziku, do razlogov za omejitev ženskih izpeljank.
Ženske in migracije Rosulnik, Klara Kožar
AS. Andragoška spoznanja,
10/2015, Volume:
21, Issue:
3
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Skozi zgodovino so raziskovalci migracij svojo pozornost namenjali predvsem moškim med migranti, danes opažamo povečano raziskovalno zanimanje za migrantke. Ta neuravnoteženi pristop ogroža pogled na ...migracije kot spolno zaznamovan proces. Migracija namreč prinaša velike življenjske spremembe in izkušnje, ki jih ne glede na časovno obdobje moški in ženske doživljajo različno. V članku poskušam odgovoriti na vprašanje, zakaj so bile migracijske izkušnje žensk v zgodovini prezrte ali stereotipno obravnavane ter zakaj v sodobnosti govorimo o feminizaciji migracij. Žensko predstavim kot aktiven subjekt v migracijskem procesu, ki z zavestno odločitvijo za spremembo v življenju prevzame odgovornost za svoje življenje in nadzor nad njim.
Pričujoči članek temelji na analizi romantičnega resničnostnega šova ljube- zen na seniku. čeprav se zdijo klasični miti o romantični ljubezni osrednjega pomena, avtorica podari prednost ...razumevanju tega, s kakšnimi diskurzi šov uprizarja spol in razred, na podlagi česar poskuša razumeti, s kakšnimi diskurzi se v šovu ljubezen na seniku konstruira identiteta ženske spodnjega družbenega razreda. Takšni diskurzi so pomembni, ker zgodbe, ki jih lahko gledalci spremljajo v okviru resničnostnega šova, niso več samo del zasebne domene, ampak postanejo del diskurza, ki oblikuje odločitve o javni politiki in demokratični civilni družbi. Avtorica išče vzroke za visoko gledanost šova tudi v takratni slovenski družbeni klimi, na katero je imel velik vpliv ideološki vzpon tradicionalne in konservativne desnice.
PDF
