V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v srednjem veku, tj. v obdobju od 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih ...odrazov je določnena genealoška pripadnost, tj. narečna osnova jezika tistih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Analizirani so Celovški ali Rateški rokopis (2. polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492–1498), Stiški rokopis, besedili I–II (ok. 1428) in besedila III–V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (1. polovica 16. stoletja).
V prispevku je prikazana zgodovina geografije v srednjem veku s pomočjo spoznanj iz domače in tuje strokovne literature. Srednji vek ni enotno obdobje v razvoju geografije. Zgodnjega označuje zaton ...antičnih tradicij v krščanskem delu Evrope, vendar prevzem in nadgradnjo le-teh v arabskem svetu. V visokem srednjem veku so bila arabska spoznanja med osnovami za geografsko in kartografsko renesanso ter za razvoj v naslednjih stoletjih.
Članek se ukvarja z analizo grobov, izkopanih pri Župni cerkvi v Kranju, ki so bili na podlagi dosedanjih raziskav opredeljeni kot najstarejši na tem grobišču. Za takšne so bili do zdaj ...opredeljeni grobovi (večinoma) brez pridatkov, ki so bili globoko vkopani v prostorne in med seboj pravilno razmeščene grobne jame, obložene s kamni oz. lesom in orientirane proti vzhodu. Posamezne skupine takšnih grobov, izkopanih do leta 1984, so bile na podlagi arheoloških primerjav datirane v konec 7. in v 8. st.
Analiza stratigrafije grobov celotnega grobišča, v katero smo vključili tudi ugotovitve poznejših izkopavanj in pregled zgodovine raziskav, pokažejo, da pri grobovih, do zdaj opredeljenih kot najstarejših, ni šlo vselej za stratigrafsko najstarejše grobove in da so bile med nekaterimi tudi superpozicije.
V prispevku skušamo ugotoviti čas začetka pokopavanja na podlagi starih in novih kronoloških podatkov (relativna kronologija grobov in tipokronologija). Za izbrane stratigrafsko najstarejše grobove na tem grobišču prvič prinašamo radiokarbonske datacije (14C), ki smo jih časovno zožili z datacijami stratigrafsko mlajših grobov s predmeti. Obravnavani grobovi se po gradnji groba ločijo na dve skupini. Pokopavanje se je začelo najverjetneje v 8. st., pred letom 774/775 (14C) s prvo skupino, z možnim trajanjem vse do začetka pokopavanja druge skupine. Druga skupina grobov ni starejša od leta 774 in se je začela že pred začetkom 9. st. ali najpozneje takrat.
V starem mestnem jedru Kopra so se ohranile številne arheološke ostaline, naselbinskega, gospodarske-ga in pogrebnega značaja. Najzgodnejša poselitev na območju koprskega mestnega jedra sodi v čas ...antike, natančneje v čas 1. stoletja n. š., kateri sledi sosledje arheoloških ostalin srednjega in novega veka. V članku predstavljamo rezultate arheološke raziskave na lokaciji Koper, Bazoviška ulica 5a. Odkrite arheološke ostaline lahko na osnovi arheoloških najdb uvrstimo v čas od pozne antike do novoveškega obdobja.
Med raziskavami v notranjosti današnje podružnične cerkve Sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu so bili odkriti ostanki zgodnjesrednjeveške cerkve in grobišča. Zgodnjesrednjeveška cerkev je ...pravokotnega tlorisa, na vzhodni strani ima polkrožno apsido, ki je na zunanji strani pravokotno obzidana, na zahodni strani pa vhodno vežo. Okrog cerkve se je širilo sočasno grobišče. Večina grobov je bila odkrita v notranjosti današnje cerkve. Zgodnjesrednjeveški grobovi so bili močno poškodovani med gradnjo romanske cerkve, z njenimi kasnejšimi prezidavami ter srednjeveškimi in novoveškimi pokopi. Kljub temu nekatere grobne celote in posamični predmeti omogočajo datacijo cerkve in pripadajočega grobišča v čas zadnje tretjine 9. in predvsem v 10. st. Predhodnica Sv. Jurija je tako ena redkih raziskanih zidanih cerkva iz tega obdobja na območju jugovzhodnih Alp.
Prispevek obravnava fenomen nenavadno velikega števila najdb srednjeveških mečev iz reke Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Odsotnost ali pomanjkljivost najdiščnih podatkov, ki zaznamuje večino od ...več kot 56 odkritih primerkov, narekuje poglobljeno obravnavo t. i. notranjih pokazateljev posameznih najdb. Ti vključujejo stanje meča ob odkritju, sledove poškodb in manipulacij ter prisotnost ali odsotnost ostankov nožnice. Preučitev in upoštevanje tovrstnih dejavnikov nadgrajuje analizo tipološko-kronoloških značilnosti orožja, delno blaži izpad arheoloških podatkov o kontekstu in lahko do določene mere celo prispeva k osredotočanju interpretativnih nastavkov oziroma hipotez o okoliščinah in vzrokih potopitve. Kronološka strukturiranost mečev z vrhuncem med 12. in sredino 14. st. ter slabše oprijemljivim številom poznejših najdb, relativna maloštevilnost najdb sočasnega orožja na drogu ter konjske in konjeniške opreme, ki bi dokazovala intenzivnejše premike v obrečnem prostoru, nadalje zgoščeno pojavljanje mečev na določenih odsekih reke in končno omejena, iz okolja izvirajoča tveganja za naključne izgube v veliki meri izključujejo možnost ponavljajočih se dejanj iz trenutnih vzgibov in podpirajo domnevo, da je potopitev pomembnega dela obravnavanega orožja rezultat zavestnih odločitev oziroma namere.
Grobišča pri Humku v Dobovi Tina Berden; Primož Pavlin
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Volume:
72
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V članku so predstavljeni rezultati zaščitnih izkopavanj na zemljišču Antona Humka v Dobovi, kjer so leta 1981 naleteli na 34 grobov. Sodijo v pozno bronasto dobo, rimsko dobo in zgodnji srednji vek. ...Iz teh obdobij so v bližini znana še druga najdišča, ki kažejo, da je bilo območje Brežiških vrat gosto poseljeno.
The book Medieval Archaeology of Bled Island is presenting the results of a state-of-the-art archaeological analysis of data from archaeological excavations of the 1962 and 1964.
V članku so predstavljene redovne in umetnostne povezave kartuzij na Slovenskem s kartuzijo Gaming. Raziskava je pokazala, da je do okrog leta 1500 potekala relativno pogosta izmenjava priorjev in ...menihov med Gamingom in slovenskimi kartuzijami. V večini primerov je šlo za prihode menihov iz Gaminga v slovenske kartuzije, redkejši pa so bili odhodi iz slovenskih kartuzij v Gaming. Tudi umetnostnozgodovinska primerjalna in slogovna analiza sta razkrili več doslej še neopaženih povezav. Povezavo razkrivajo tudi posamezni ujemajoči se kamnoseški znaki. V slovenskih kartuzijah izstopa umetnostno naročništvo grofov Celjskih. Ti bi se pri likovni reprezentaciji lahko zgledovali prav po načinih, ki so se jih z namenom memorie v Gamingu posluževali Habsburžani.
V prispevku je raziskano, ali je mogoče prepoznati medsebojne vplive in zglede v kartuzijanski politiki Habsburžanov in grofov Celjskih. Da bi našli odgovor na to vprašanje, so bile pregledane ...listine, ki izpričujejo hkratno povezavo med kartuzijani, Habsburžani in Celjani. Ugotovljena je bila tesna prepletenost, ki se kaže tudi na ume- tnostnem področju. Najbolj reprezentativen umetnostni spomenik te povezanosti je strešni stolpič kartuzije Jurklošter, ki je v članku na novo časovno umeščen, in sicer v sredino 14. stoletja. Kartuzijanska politika grofov Celjskih, ki so imeli svoj sedež na južnem Štajerskem v bližini kartuzij Žiče in Jurklošter, in tesni medsebojni kontakti so bili zagotovo ena od najpomembnejših vzpodbud za Habsburžane pri njihovi odločitvi za naselitev kartuzijanov v okolici Dunaja in v Spodnji Avstriji in za pokop v kartuzijanskih cerkvah.
PDF
