Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti ...moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05). Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Intermitentna klavdikacija je najpogostejši simptom periferne arterijske bolezni (PAB), ki se običajno izrazi kot stiskajoča bolečina v mišičju spodnjih udov med hojo, ki s počitkom izgine. ...Intermitentna klavdikacija okrni kakovost življenja pri bolnikih s PAB. Veljavne smernice priporočajo nadzorovano vadbo hoje kot zdravljenje prve izbire pri bolnikih s PAB. Telesna vadba olajša simptome, podaljša t.i. klavdikacijsko razdaljo, prehojeno razdaljo brez intermitentne klavdikacije, obenem pa je s svojimi sistemskimi učinki na srce in žilje ter presnovo ukrep, ki lahko izboljša preživetje in olajša obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Programi nadzorovane vadbe naj bi trajali vsaj 3 mesece, se izvajali vsaj 3-krat na teden, posamezne vadbe pa naj bi trajale 30 do 60 minut. V nadaljevanju opisujemo protokole različnih programov nadzorovane vadbe, ki so se izkazali kot učinkoviti pri izboljšanju prehojene razdalje ter kazalnikov srčno-žilnega zdravja pri bolnikih s PAB.
Izhodišča: Čeprav so srčne kateterizacije v primerjavi s kardiokirurškimi posegi manj invazivne, imajo manj zapletov, bolniki pa po njih hitreje okrevajo, te niso brez zapletov. Z raziskavo smo ...želeli ugotoviti značilnosti populacije, najpogostejše patologije, vrste kateterizacij, zaplete pri kateterizacijah v našem centru ter opredeliti morebitne dejavnike tveganja. Metode: Zbrali smo podatke o vseh pediatričnih srčnih kateterizacijah, opravljenih med junijem 2018 in avgustom 2021. Opredelili smo jih glede na vrsto kateterizacije (diagnostične in terapevtske), težo, starost, spol bolnikov in kompleksnost patologije. Zaplete smo ločili na lažje in težje ter z uporabo Pearsonovega testa hi-kvadrat in testa Mann-Whitney U ugotavljali njihovo povezanost s morebitnimi dejavniki tveganja. Rezultati: V tem obdobju je bilo opravljenih 191 srčnih kateterizacij (54 diagnostičnih in 137 terapevtskih) pri 175 otrocih, od tega pri 95 dečkih in 80 deklicah. Otroci so bili stari od nekaj ur do 18 let, tehtali so od 2,6 kg do 85,5 kg. Zabeležili smo 9 zapletov, od tega 5 težjih in 4 lažje. Z našo raziskavo nismo dokazali statistično pomembne povezave med dejavniki tveganja (telesna teža, spol, vrsta kateterizacije, starost, kompleksnost patologije) in pojavom zapletov. Zaključek: Največ kateterizacij je bilo opravljenih pri otrocih, starih med 1 letom in 10 let in tistih, ki so tehtali med 10 in 40 kg. Nekoliko več kateterizacij je bilo opravljenih pri dečkih. Najpogostejše so bile terapevtske kateterizacije. Pojavnost zapletov v našem centru je primerljiva z drugimi centri. Telesna teža, spol, starost otroka, vrsta kateterizacije in kompleksnost patologije v našem centru niso bili statistično značilno povezani s pojavom zapletov ob katerizaciji.
Izhodišča. Akutni bronhiolitis je eden glavnih vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let. Atelektaza, neujemanje ventilacije s perfuzijo in bakterijske superinfekcije so zapleti, ki ...zahtevajo neinvazivno ali invazivno predihavanje. Opredeliti smo želeli dejavnike, ki vplivali na pojavnost atelektaze pri novorojenčkih z akutnim bronhiolitisom. Bolniki in metode. V retrospektivno kohortno analizo smo vključili novorojenčke z akutnim bronhiolitisom, ki so bili od oktobra 2017 do marca 2018 hospitalizirani na Kliničnem oddelku za neonatologijo UKC Ljubljana. Razdelili smo jih v dve skupini: s pridruženo atelektazo ali brez. Skupini smo primerjali glede na anamnestične, klinične in laboratorijske dejavnike. Rezultati. Zdravili smo 29 novorojenčkov z akutnim bronhiolitisom, 8 s pridruženo atelektazo. Novorojenčki s pridruženo atelektazo so dlje potrebovali dodatek kisika v vdihanem zraku (p = 0,01) in so bili večkrat neinvazivno in invazivno predihavani (p = 0,017). Večkrat so bili zdravljeni z antibiotiki (p = 0,004) in imeli radiološke znake pljučnice (p = 0,008). Skupini se nista razlikovali v deležu nedono-šenosti, okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), porodni teži in spolu. Zaključki. Novorojenčki z bronhiolitisom in atelektazo so imeli pogosteje bakterijsko superinfekcijo in pljučnico.
Uvod: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv ...posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih. Metode: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40). Diskusija in zaključek: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Pandemija covida-19 je pomenila velik pretres za turizem po svetu in v Sloveniji. Prišlo je do močnega zmanjšanja števila turističnih potovanj in prenočitev ter preusmeritve turističnih tokov. ...Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave, katere namen je bil poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva. Rezultati so pokazali, da je pandemija vplivala na manj pogosta in krajša turistična potovanja ter izbiro drugačnih turističnih destinacij. Pri sprejemanju potovalnih odločitev je bila pomembna tako vloga epidemioloških omejitev in zaznavanja varnosti različnih oblik turističnih potovanj kot tudi običajnih dejavnikov turističnega odločanja.
Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 ...na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Background. Osteoporosis is a disease characterized by low bone mass and microarchitectural deterioration of bone tissue, leading to enhanced bone fragility and a consequent increase in fracture ...risk. In prevention and treatment of osteoporosis, the issue of main interest is prevention of fractures, especially prevention of the first fracture. In recent years, especially after the result of the randomised control trial of Women’s Health Initiative (WHI) was published in the literature, attitudes toward prevention and treatment of osteoporosis have been changed. Hormonal replacement therapy (HRT) use is no longer recommended as a first line treatment, but only a possibility for treatment perimenopausal and early-postmenopausal women with climacteric symptoms and increased risk for fracture, only when therapy benefits outweigh the risks. Today, independent risk factors are taken into account in treatment of osteoporosis, with or without BMD measurement, but including the 10-years risk probability (FRAX – fracture risk assessment tool). There are new possibilites for treatment including a Osteoprotegerin (OPG)/ Receptor Activator of Nuclear factor kappa B (RANK) / Receptor Activator of Nuclear factor kappa B ligand (RANKL) remodelation bone model. Conclusions. Treatment of osteoporosis is going to be a complex task including all fracture risk factors, polypragmazia which is very common in elderly patents, adherence problems, and last but not least, the economic aspects.
Background: Oral hormonal contraception (OC) or the birth control pill that has been in use since 1960 is considered an efficient and reliable method of pregnancy prevention. In the early days the ...pill contained high doses of hormones, and the related complications were frequently reported. The composition of the pill has substantially changed, estrogen dose has been significantly decreased and so has the incidence of side effects. Despite the reduced estrogen dose, the risk for the development of vein thromboembolism has not significantly decreased, as the final effect depends on the interaction with the progestage+n component. The OC use is in itself an independent risk factor for the develop- ment of ischemic stroke event (RR = 1.5), and for the development of myocardial infarction (RR = 1.84). Recent studies show that second generation OC users were at a higher risk of cardiovascular disease than the third generation OC users. The risk of breast cancer is also marginally increased (RR = 1.09-fold increased risk). The discussion about an association between the development of cervical cancer and an increased incidence of the disease in OC users is inclined to attribute this increased incidence to human papilloma virus infec- tion rather than to OC use. Beneficial effects of OC use are manifested through decreased incidence of endometrial cancer, which is mostly true in women with a lower body mass index (BMI). Additionally, OC plays a protective role in the development of ovarian cancer; recent studies have reported that OC use has prevented 200 000 ovarian cancers and 100 000 deaths from the disease. Also, the risk of colorectal cancer is OC users is lower (RR = 0.72). Conclusions: Modern third generation OC preparations containing desogestrel and gestodene are a safe contraceptive method for all women except for those at increased risk of vein thrombosis.
Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi ...izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji. Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje. Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale. Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
PDF
