Rimska mesta balkanskih in podonavskih provinc so bila doslej le redko del raziskav širših mestnih mrež. Namen prispevka je prepoznati glavne značilnosti mestnih sistemov in na podlagi ...najpomembnejših mest provincialne mestne hierarhije poiskati njihovo vpetost v ekonomijo provinc v času severske dinastije. Avtor se osredotoča na primerjavo velikosti prvorazrednih mest z ostalimi naselbinami, upošteva pa tudi njihovo lego in kmetijsko bogastvo zaledja. Ugotavlja, da moramo obravnavano območje glede na ekonomske vire razumeti kot obrobje rimskega imperija. Glavna bogastva obravnavanih provinc so bili namreč les, volna, ruda in delovna sila, kar se jasno izraža tudi v osnovnih geografskih parametrih prvorazrednih mest: v njihovi relativno skromni velikosti, obrobni legi in vojaški naravi.
Šiame tyrime urbanizacijos terminas suprantamas ne vien kaip gyventojų koncentracija miestuose, bet ir modernizacijos procesas, plačios socialinės permainos pereinamuoju laikotarpiu iš agrarinės ...(kaimiškos) į pramoninę (miesto) visuomenę, kurios keitė kasdienį gyvenimą, socialinius ryšius ir tapatumo formas. Darbo tikslas – įvertinti urbanizacijos sąlygotus demografinius ir infrastruktūrinius miestų pokyčius 1918–1940 m. Lietuvoje. Straipsnyje analizuojama Lietuvos miestų gyventojų skaičiaus dinamika ir kokią įtaką tam turėjo vidinės migracijos procesai. Keliamas klausimas, kokie yra modernaus miesto atributai, ar jų galima atrasti nepriklausomos Lietuvos miestuose.
Tijekom 2015. godine, u suradnji Sveučilišta u Zadru i Sveučilišta u Maineu (SAD), započela su sustavna istraživanja Gradine u Nadinu. Pet probnih sondi istraženo je na različitim položajima unutar ...areala naselja definiranog tzv. megalitskim bedemom da bi se omogućilo razumijevanje dubine depozita, kronološka sekvencija i integritet arheološkog zapisa. Preliminarni rezultati pokazuju složenu kulturnu stratigrafiju koja u pojedinim sondama prelazi 2 m dubine i potvrđuju intenzivan razvoj zajednice koja je obitavala na Gradini u Nadinu tijekom željeznog i rimskog doba. Naselje starijeg željeznog doba još uvijek nije potvrđeno, iako je ono, sudeći po istraženom dijelu pripadajuće nekropole na ravnom, moralo egzistirati. U mlađem željeznom dobu iskorišten je širi prostor koji, čini se, uglavnom odgovara antičkim gabaritima naselja. Najvažnija fizička transformacija naseobinskog tkiva povezuje se s nastupom rimske faze nadinske povijesti kada Nedinum stječe status municipija. Na izmaku kasne antike položaj je napušten da bi ponovno zadobio važnost tijekom kasnog srednjeg, odnosno novog vijeka. Tada se na Gradini gradi utvrda u sustavu obrane Mlečana, a zatim i Osmanlija, čiji ostatci sačuvani do visine od nekoliko metara dominiraju današnjom vizurom lokaliteta.
Urbane zelene površine, osobito u obalnim područjima, od velikog su i višestrukog značaja za održivi urbani i turistički razvoj. Istovremeno su bitno ugrožene prekomjernom izgradnjom uzrokovanom ...urbanizacijom. Pojačana urbanizacija može se prepoznati kao posljedica prostornog širenja izgrađenih dijelova obalnih naselja uslijed snažnih litoralizacijskih procesa, ali i kao posljedica sve jačeg razvoja turizma u obalnim područjima. U dosadašnjim znanstvenim istraživanjima povezanosti urbanizacije i turizma, koja se provode u različitim znanstvenim područjima i disciplinama, urbane zelene površine su većinom zastupljene u širem kontekstu, rjeđe kao neposredni objekt istraživanja. Razumijevanje i komparacija rezultata istraživanja su otežani zbog nestandardizirane metodologije i terminologije koje se u istraživanjima primjenjuju. Stoga je glavni cilj ovoga rada iznošenje pregleda metoda primijenjenih u istraživanjima urbanih zelenih površina te, na osnovi toga, izdvajanje metodoloških pristupa primjenjivih u geografskim istraživanjima urbanih zelenih površina u kontekstu turističkog razvoja obalnih područja. Definirano je značenje pojma „urbane zelene površine“ i objašnjen njegov odnos s turizmom. Analizirani su predmet, upotrijebljena terminologija, klasifikacije urbanih zelenih površina, prostorni i vremenski kontekst, primijenjena metodologija i način interpretacije rezultata u dosadašnjim istraživanjima urbanih zelenih površina. Izdvojena su dva najčešća pristupa istraživanjima urbanih zelenih površina u kontekstu turističkog razvoja obalnih područja: a) komparativna prostorno-vremenska istraživanja promjene urbanih zelenih površina uslijed turističkog razvoja i b) istraživanja stavova korisnika i njihove percepcije urbanih zelenih površina u kontekstu turističkog razvoja. Izdvojeni pristupi primjenjivi su u geografskim istraživanjima urbanih zelenih površina, a utemeljeni su na metodološkim podlogama pozitivističkog i humanističko-biheviorističkog pristupa u suvremenoj geografiji.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, SIK, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Miestų nacionalizavimo procesas – su nacionaline bendruomene besitapatinančiųjų žmonių pastangos įvairiais būdais tame mieste įsigalėti – ilgajame XIX šimtmetyje reiškėsi didelėje Vidurio Rytų ...Europos dalyje. Toks nacionalizavimas šiame regione beveik visais atvejais reikšdavo daugiakultūrio miesto transformavimą į „savąjį“ miestą, esą priklausantį vienai nacijai. Nors šio proceso tyrimus Europos istoriografijoje šiandien jau sudėtinga būtų įvardyti inovatyviais, lietuvių pastangų įsigalėti miestuose tyrimai šiuo metu tik įsibėgėja, o į daugelį klausimų, ypač susijusių su pradiniu šio proceso etapu, iki šiol neatsakyta. Straipsnyje, remiantis dabartine tyrimų padėtimi, aiškinamasi, ar lietuvių pastangos įsigalėti miestuose gali būti apibendrinamos ir kontekstualizuojamos pagal bendraregionį pavyzdį. Siekiama atsakyti į klausimą, ar regiono kontekste miestų lituanizacija buvo kuo nors išskirtinė. Nagrinėjama, kokie veiksniai nulėmė šios lituanizacijos specifiką.
At least during last two decades it has been clear that Serbia is on a path of antimodernization.Absence of a clear social concept which would lead to a modern, democraticand civil country can be ...documented and traced at several different levels. This paperdiscusses causes and consequences of some anti-urban processes, which represent the practiceof country’s latter transitional path: urbanization is at first place. The creative possibilitiesand the dichotomy urban-rural are also being discussed, as union of two cultural models. Thetheoretical and practical platform, on which the paper stands, is based on the attitude thatculture of antiurbanity appears in Serbia as the practice of transitional processes.
Full text
Available for:
IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
Selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo praktično vse države sveta. Ljudje so se zaradi različnih dejavnikov odbijanja in privlačenja (push-pull teorija) vedno selili. V osnovi ...selitve delimo na priselitve in odselitve. Oba procesa za seboj navadno potegneta številne posledice tako na individualni osebnostni kot na kolektivni družbeni ravni. Za območje odseljevanja to ponavadi pomeni siromašenje in izgubljanje človeškega in socialnega kapitala, lahko pa tudi vrsto rešitve zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja življenjskih virov. Na drugi strani priselitve za ciljna območja največkrat pomenijo novo delovno silo, kar pa lahko zaradi kulturnih, verskih, rasnih in drugih razlik vodi v konfliktne situacije. Kljub temu so selitve po mnenju Jakoša (2008, 74) praviloma označene kot pozitiven proces in odraz vedno večje mobilnosti sodobne družbe.
The villages of the Zagreb Foothills, located on the southern slopes of Mount Medvednica, experienced the first hints of changes in the period between the world wars. These changes encompassed the ...electrification of certain villages and the partial construction of a water supply network. The economic interdependence of the nearby settlements to the north of Zagreb and the city itself slowly transformed the peasants of the foothill villages into peasant-workers, and then into citizens of Zagreb. After World War II and the annexation of the former villages to the City of Zagreb, the urbanisation processes increasingly influenced family units, their economy, everyday life, and customs. Thus, in the 1960s, a complete transformation of the rural area took place, and it became part of the urban complex. The socio-economic processes that permeated Yugoslavia in that period, the gradual liberalisation of the market and the creation of a consumer society, created among the former peasants a desire to adopt the urban culture and lifestyle. Abandonment of agriculture and animal husbandry, permanent employment in the city, and increased purchasing power allowed the families of the northern city periphery to buy household appliances such as television sets, washing machines, and refrigerators. Everyday life became easier and more leisurely, but severed a series of old social ties and permanently transformed the villages of the Zagreb Foothills into an integral part of the City of Zagreb.
Kaimynystės ryšiai Solovjovas, Nikolajus
Problemos,
01/2015, Volume:
15
Journal Article
Open access
Straipsnyje apžvelgiami miesto sociologijos literatūroje aptinkami teiginiai, kad tarp miesto gyventojų pastebimas kaimynystės ryšių nykimas yra neišvengiamas procesas. Autorius kritikuoja šį požiūrį ...ir reiškia priešingą nuomonę teigdamas, kad žmogus nusistatęs ne prieš kaimynystės ryšius apskritai, bet prieš tokius ryšius, kurie jam yra primesti, nemalonūs. Gyvenamosios aplinkos organizacija turi būti tokia, kad garantuotų žmogui galimybę laisvai pasirinkti kontaktus ir juos palaikyti. Butas, gyvenamasis kompleksas turi būti toks, kad ne tik tenkintų būtiniausius žmogaus poreikius, individualizuotų buitį, bet ir skatintų visuomeninius (taip pat ir kaimynystės) ryšius. Pats teritorinio artumo faktas savaime dar nestimuliuoja žmonių bendravimo. Šiuolaikiniai kaimynystės santykiai gali kilti tik kokybiškai nauju pagrindu, tik esant savanoriško pasirinkimo galimybei. Svarbiausia sąlyga skatinant bendravimą, palankų požiūrį į kaimynus ir aplinką yra dvasinio ryšio su aplinka ugdymas, identifikacijos su ja puoselėjimas.
Hitra urbanizacija ima številne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi ter pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Eden izmed teh vplivov so tudi mestni toplotni otoki, ki jih povzroca ...clovekova dejavnost in so opredeljeni kot temperaturne razlike med mestnimi in okoliškimi obmocji. Zaradi hitre urbanizacije v zadnjih desetletjih se Skopje spoprijema z izjemno mocnimi ucinki mestnih toplotnih otokov. Za proucevanje vloge pozidanih in zelenih površin pri nastanku površinskega mestnega toplotnega otoka je avtorica uporabila satelitske podatke Landsat ETM+, na podlagi katerih je analizirala temperaturo tal, in posnetke satelita Planet Scope DOVE visoke locljivosti, na podlagi katerih je analizirala pozidane in zelene površine. Za geostatisticne analize je uporabila 17 nakljucno izbranih podobmocij v Skopju. Izsledki raziskave kažejo pomembno povezavo med mestnim toplotnim otokom in pozidanimi površinami ter mocno povezavo med zelenimi površinami in obmocji, na katerih ni mestnega toplotnega otoka, kar kaže, da se lahko ucinek mestnih toplotnih otokov pomembno zmanjša z dodatnimi zelenimi površinami. Eden izmed pomembnih izsledkov raziskave je, da idealno razmerje med deležem pozidanih in zelenih površin, pri katerem je ucinek mestnega toplotnega otoka šibek, v nekaterih primerih pa ga celo ni, znaša 40 : 60. Nadaljnje raziskave bi se morale osredotocati še na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek mestnega toplotnega otoka.
PDF
