Graphic Design in Urban Environments introduces the idea of a category of designed graphic objects that significantly contribute to the functioning of urban systems. These elements, smaller than ...buildings, are generally understood by urban designers to comprise such phenomena as sculpture, clock towers, banners, signs, large screens, the portrayal of images on buildings through “smart screens,” and other examples of what urban designers call “urban objects.” The graphic object as it is defined here also refers to a range of familiar things invariably named in the literature as maps, street numbers, route signs, bus placards, signs, architectural communication, commercial vernacular, outdoor publicity, lettering, banners, screens, traffic and direction signs and street furniture. One can also add markings of a sports pitch, lighting, bollards, even red carpets or well dressings. By looking at the environment, and design and deconstructing form and context relationships, the defining properties and configurational patterns that make up graphic objects are shown in this book to link the smallest graphic detail (e.g. the number 16) to larger symbolic statements (e.g. the Empire State Building). From a professional design practice perspective, a cross section through type, typographic, graphic and urban design will provide a framework for considering the design transition between alphabets, writing systems, images (in the broadest sense) and environments.
Rast naselij je tudi v Sloveniji že desetletja v pretežni meri povezana s širitvijo njihovih zunanjih meja izven historičnih in organskih pogojenih meja. V sodobnosti največjo dinamiko izkazujejo ...obmestna in tudi oddaljenejša podeželska naselja. Druga značilnost sodobne prostorske preobrazbe naselij pa je povezana s prevladujočo disperzno pozidavo pretežno prosto stoječih enostanovanjskih hiš, kar namesto že dolgo časa izraženih želja po decentralizirani koncentraciji bivanjskih območij, le-ta odstopa od političnih ciljev in v sorazmernem deležu povišuje stroške infrastrukturne opremljenosti.
Vsakoletni osmošolci v Sloveniji, tako tudi učenci OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, so bili konec prejšnjega stoletja deležni vsedržavnega programa poklicnega usmerjenja pred vključevanjem ...v nadaljnje šolanje na srednjih šolah bodisi na triletnih ali štiriletnih. V zadnjih dveh razredih osnovne šole, je za vse učence stekel program poklicnega usmerjanja s predavanji, anketiranji, obiski … V poklicno svetovanje so bili vključeni tudi razredni učitelji, starši in kadrovske službe v delovnih organizacijah. Njihovo skupno mnenje, glede na potrebe po kadrih je bilo pomembno tudi pri dodelitvi (kadrovskih) štipendij, ki so jih razpisale delovne organizacije.Poklicno svetovanje so opravljali poklicni svetovalci na čelu s psihologi, pedagogi in pedagoškimi kadri povezanimi v zavodih za zaposlovanje.Enota za zaposlovanje Ilirska Bistrica je sodila v delokrog zavoda za zaposlovanje Koper, ki je imela svoje izpostave v vseh občinah, kjer so delovali poklicni svetovalci. Enoto v Kopru so vodili Sergej Pirjevec, Aldo Černigoj, Egon Tomažič … Za uveljavitev primorskega koncepta poklicnega usmerjanja sta gotovo zaslužna psihologa Drago Kolenc in Danila Vodopivec. Na sliki: Skupina učencev osmega razreda na rednem seznanjanju o poklicnem delu delavcev na železniški postaji v Ilirski Bistrici. Poklice na železnici je mladim junija 1993 iz prve roke predstavil prometnik Darko Šabec. /687vč/
V prispevku so prikazane spremembe turističnih motivov in njihov vpliv na oblikovanje alpskih turističnih krajev. Podane so primerjave med izbranimi turističnimi kraji v Sloveniji in razvitimi ...turističnimi območji v drugih delih Alp. Avtor obravnava probleme in dileme o nadaljnjem razvoju turističnih območij.
PDF
