Razreševanje koreferenc je pomemben del jezikovnih tehnologij, vendar za slovenščino ta tehnologija še ni bila razvita. Obstajajo različne vrste koreferenc, članek se osredotoča predvsem na anafore ...pri osebnih zaimkih. Uporabljenih je bilo sedem metod razreševanja, ki se med seboj dopolnjujejo, najpomembnejša temelji na metodah na osnovi aktivacije. Prvi rezultati so obetavni, za podrobnejšo analizo delovanja pa bo potreben korpus z označenimi primeri. Razreševanje koreferenc je bilo uporabljeno tudi v sistemu za odgovarjanje na vprašanja Piflar, ki zna s tem odgovoriti na več vprašanj, ker mu uspe nadomestiti osebne zaimke, hkrati pa je bil Piflar dopolnjen še z drugimi dodatki, npr. z odgovarjanjem na posamične stavčne člene in na trdilne povedi, izboljšano pa je bilo tudi tvorjenje dolgih odgovorov pri odločevalnih vprašanjih. Razreševanje koreferenc je izboljšalo tudi delovanje strojnega prevajalnika Presis, in sicer pri določanju spola osebnih zaimkov in pri razdvoumljanju prilastkovih odvisnikov.
Petrarkov latinski opus je slovenskemu bralstvu večinoma neznan. Nekje ob Danteju obravnavamo le njegov Canzoniere in mu priznamo status prvega humanista, to pa je tudi vse. Kljub temu, da se zdi ta ...dolgoletna oznaka že nekoliko zastarela, je primerno, da se seznanimo z delom, ki je (skupaj z odkritjem zbirke Ciceronovih pisem leta 1345) gotovo v veliki meri prispevalo, da je začel Petrarka poosebljati prehod med temnimi stoletji in obdobjem, ki je sledilo, kakorkoli ga že poimenujemo.
Introduction. Suicide is a multidimensional problem. Observations of family history of suicide suggest the existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour.
Aim. Starting with a historical ...perspective, the article reviews current knowledge of a genetic vulnerability to suicidal behaviour, distinct from the genetic vulnerability to psychiatric disorders, focused on clinical and population-based studies, and findings from recent molecular genetics association studies.
Method. The review includes peer-reviewed research articles and review papers from the professional literature in English language, retrieved from PubMed/Medline and PsycINFO.
Results. The research literature confirms a existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour. Even though the results of individual studies are difficult to compare, genetic influences could explain up to half of the variance of the occurrence of suicide.
Conclusion. Genetic vulnerability could be a distal risk factor for suicide, which helps us to understand the occurrence of suicide among vulnerable people. Ethical implications of such vulnerability are highlighted.
Uvod. Samomor je večrazsežnostni problem. S študijami družinskih anamnez samomorilnega vedenja je bilo ugotovljeno, da bi genetska komponenta lahko vplivala na občutljivost za samomorilno vedenje.
Namen. Članek skozi zgodovinski vidik proučuje današnje poznavanje genetske ranljivosti za samomorilno vedenje, ki se razlikuje od genetske ranljivosti za psihiatrične motnje v kliničnih in populacijskih študijah ter prikazuje ugotovitve zadnjih študij molekularno genetskih raziskav.
Metoda. Strokovni pregled vključuje raziskovalne članke in poročila iz strokovne literature v angleškem jeziku, pridobljene iz PubMed/Medine in PsycINFO.
Rezultati. Pregled obstoječe strokovne literature kaže na prisotnost genetske komponente kot dejavnika tveganja za samomorilno vedenje. Čeprav je rezultate posameznih študij težko primerjati, pa lahko genetski vplivi pojasnijo tudi do polovico različnih pojavov samomorilnega vedenja.
Zaključek. Genetska ranljivost bi lahko bila distalni dejavnik tveganja za samomor, kar nam pomaga razumeti pojav samomora med osebami s tveganjem za samomorilno vedenje. S tega pogleda so zajeta tudi etična vprašanja.
Članek obravnava Plutarhova Rimska in Grška vprašanja v širšem kontekstu avtorjevega korpusa, ki ga opredeljuje kot antropološki makrotekst. Sprašuje se o avtorjevem imaginariju, o pomenu umeščanja v ...čas in prostor ter konstruiranju grško-rimske kontinuitete. Izpostavlja značilnost Plutarhove idealistične antropologije, ki se kaže v izogibanju dvoumnostim in nasprotjem med zavojevanimi Grki in rimskimi okupatorji. Rimsko in grško identiteto predstavlja kot skupno polje dediščine, kjer kulturno dominirajo Grki. V kontekst svojega resničnostnega programa zato uvrsti virtualno grško-rimskost, ki s fuzijo pozitivnih lastnosti obeh vodi k preseganju razlik.
Extended description:
Slovenija: Projekt bober, največji okoljski vodni projekt, opazovanje nadzemnih in podzemnih voda, hidrološke razmere in pitna voda, izjava Roko ŽARNIĆ, minister za okolje in ...prostor, izjava Gregor SLUGA, meteorolog, izjava Henrik GJERKEŠ, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, izjava Silvo ŽLEBIR, generalni direktor Agencije za okolje, hidrološka postaja, štorklja na polju.
Slovenia: The Environmental Agency launched the BOBER (Better Observation for Better Environmental Response) project for monitoring groundwater and surface water in order to improve the prediction of unexpected hydrological and meteorological events.
Original language summary:
Slovenija: Agencija za okolje in Projekt bober, namenjen opazovanju podzemnih in površinskih vod, s katerim bo moč dajati bolj točne napovedi izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkov.
Extended description:
Socialno-ekonomski pogoji študentov: študent Maks TANKIJEVIČ razvaža mleko po stanovanjskem naselju na Viču; nalaga žične zabojčke na tricikel, mleko v steklenicah, dostava po ...domovih. Zaposleni študentje na Zavodu za statistiko, na RTV Ljubljana, V Telmogradu kot gradbeniki in arhitekti (za risalno desko), pri arheoloških izkopavanjih na Gregorčičevi ulici.
Kljub porastu sredstev za štipendije je število štipendij v letošnjem letu znatno padlo v primerjavi z lanskim, posebno v prvih letnikih. Mladina pa vendarle kaže večjo željo po visoki izobrazbi in si skuša tudi sama poiskati materialnih sredstev, potrebnih za življenje v času študiranja. Tankijevič Maks že peto leto, iz dneva v dan, vsako nedeljo in praznik redno oskrbuje z mlekom stanovanjska naselja na Viču od Gradaščice do železnice, vstaja ob štirih, ob sedmih pa je fant brez štipendije razvozil že do 300 ali več steklenic mleka! Tri dinarje za steklenico je honorar najboljšega mlekarja Ljubljanskih lekarn. Pa vendar polaga Maks redno svoje izpite, študira gospodarsko usmeritev pravne fakultete in prav gotovo bo jutri dober vodja gospodarske organizacije, saj že danes predobro ve, kaj je dinar.
Takih raznašalcev mleka je nad 60 v Ljubljani in pravijo, da so vsi pridni in vestni. Pa še drugod so zaposleni naši visokošolci! V zavodu za statistiko SRS jih je 15, ob raznih popisnih akcijah pa najde zaposlitev tu tudi nad 150 študentov in študentk. Kje vse ne najdeš mladih ljudi, ki jim je vsak dinar dragocen. Tudi na Ljubljanskem radiu in televiziji jih je nekaj. Tone iz elektrotehniške fakultete kontrolira UKW oddajnike in televizijske linke. Da, vsak si pomaga kakor more, kjer more, vendar pa je le malo takšnih, srečnih, ki najdejo zaposlitev v stroki, ki jim bo jutri poklic.
V ljubljanskem Tehnogradu je honorarno zaposlenih 14 študentov gradbenikov in arhitektov. O njih se v podjetju samo pohvalno izražajo. Projektiranje ni ravno najlažje, toda kakšno zadoščenje za mladega projektanta , ki si jutri ne bo ustrašil niti najtežje profesorjeve naloge.
Ob izkopavanju 29. rimske hiše ob Gregorčičevi ulici sta zgodovinar Janez in arheolog Silvin našla že marsikaj zanimivega. Tako polagoma odkrivata skrivnosti bodočega poklica. Seveda je treba ure za razvedrilo žrtvovati učenju, toda brez občasne zaposlitve ne moreta dospeti do cilja. Cilj pa vedno ni blizu, posebno ne za tiste, ki niso na spisku štirih tisoč študentov, ki redno prejemajo štipendijo, med tistimi, med katere podeli naša družba vsak mesec pol milijarde dinarjev.
SOCIALNO-EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV
REPORTER: Da bi izvedeli še kaj več o materialnem položaju naših študentov, smo k nam povabili tov. Slavka Glinška, predsednika socialno-ekonomske komisije pri univerzitetnem odboru. Tov. Glinšek kako gleda študentska organizacija na honorarno zaposlitev študentov?
GLINŠEK: Naša honorarna služba je zabeležila 60. leta 3 milijone bruto prometa, 61. že 10 milijonov, lansko leto pa kar 80 milijonov zaslužka naših študentov. Število prosilcev je vedno večje in vzrokov je več, predvsem pa v povečanju življenjskih stroškov in v zmanjšanju števila štipendij.
REPORTER: vemo, da študenti dobivajo tudi subvencije univerze in da so izvršeni organi republike načelno že odobrili študentska posojila.
GLINŠEK: Da, doslej so bile subvencije univerze glavna oblika socialne pomoči. Lani je bilo odobrenih 27 milijonov in letos prav toliko, toda ta vsota ne bo mogla kriti vseh povečanih potreb. S študentskimi posojili upamo na nov vir materialne pomoči, ki je v naraščajočih potrebah nujen.
REPORTER: Kaj je pokazal sistem študentskih posojil v ostalih republikah, kjer je bil v praksi letos že izveden?
GLINŠEK: Povsod brez izjem se je znižal procent štipendij in nekatere gospodarske organizacije so odkrito povedale, da bodo posojila zamenjala štipendija. Kreditiranje pa naj bi po našem mnenju zamenjalo kvečjemu precej preživelo obliko subvencije.
REPORTER: Kako pa je pri nas danes glede štipendiranja visokošolcev?
GLINŠEK: Po podatkih zavoda za statistiko se je procent štipendistov od lanskih 37.1% zmanjšal na letošnjih 31.5% in tu bi omenili več vzrokov. Med drugimi nezaupanje do študentov, ki študirajo po novem študijskem režimu, zatem pa mnenje prakse, da so gospodarske organizacije s strokovnjaki zasičene. Pri tem pa pozabljajo, da se študij pri mnogih prav zaradi slabih materialnih pogojev razvleče, če že ne prekine in da stane na primer šolanje študenta biotehniške fakultete kar 570.000 dinarjev letno.
REPORTER: Torej naj bo štipendiranje še vedno na osnovni način materialne pomoči naših študentov v času štipendiranja?
GLINŠEK: Nujno je, da ostane tako tudi v bodoče, vendar bi tudi tu pripomnil, da je treba še naprej stremeti za doslednim uveljavljanjem enotnih kriterijev pri podeljevanju štipendij, in urediti nezadostno povezavo me štipendisti in štipenditorji.
Information:
Presenting socioeconomic conditions of students and different types of student jobs: milkman, student employees at the Institute of Statistics at RTV Ljubljana, working as builders or architects.
Original language summary:
Predstavitev socialno-ekonomskih pogojev študentov in njihovih različnih poklicev, ki jih opravljajo – raznašalec mleka, gradbeniki in arhitekti in opravljanje arheoloških izkopavanj.
Extended description:
FELJTON - Nemogoče stanovanjske razmere in socialna ogroženost ljudi, barake, podrtije, gnile stavbe, hišne številke in imena ulic, revni otroci, razpadla tla v prostoru, slika, ...ki dobro ponazarja bedo ljudi, družin z družbenega obrobja, zidane barake - garaže za stanovanja.
V času, ko razpravljamo o moderni urbanistični ureditvi Ljubljane, občudujemo makete nebotičnikov in se veselimo, da je nastopila zlata doba betona in stekla, krasi ljubljanska predmestja nekaj spomenikov vse drugačne dejavnosti.
Sicer že razpadajo, a stojijo le še in vztrajno kljubujejo vsem težavam najuspešneje pa temu, da bi jih načrtno spravili s sveta. In zakaj? Morda za svarilo in primer, kako ne bi smeli reševati stanovanjskega vprašanja. Barake so postavila gradbena podjetja ob gradbiščih, ki so terjala večje število delovne sile - seveda tudi delavce s podeželja. Prav sezonskim delavcem, tem so bile namenjene barake, a le kot začasna bivališča. Zakaj so postala stalna in kdo je dopustil, da so se vanje vselile cele družine ljudi, ki niti niso gradbeni delavci? Stanje v barakah pa kaže, da bi moralo obveljati kot pravilo: takoj, ko so dela na gradbiščih končana, in se vrnejo sezonski delavci na svoje domove, je treba barako podreti. S pomočjo odsluženih in neustreznih barak ni mogoče reševati stanovanjskega vprašanja.
Prav tako pa ga ne bomo rešili s pomočjo garaž. Tudi te so bile sprva začasna bivališča za delavce in so jih prav zato zgradili pred stanovanjskimi bloki. Naseljene so še danes, čeprav so bloki že naseljeni.
Information:
Impossible housing condition and social vulnerability of people living in huts ruined and decayed buildings. The image illustrates the misery of people, families with poor children, from the social periphery.
Original language summary:
Prikaz nemogočih stanovanjskih razmer in socialne ogroženosti ljudi. Slika prikazuje bedo ljudi s socialnega obrobja.
Precej vznemirjenja in vroče krvi je v zadnjih desetletjih povzročila zahteva po uvedbi klasične izgovarjave latinščine, t.j. zahteva, naj se latinščina izgovarja tako, kot so jo izgovarjali Rimljani ...v najvišjem vzponu svoje politične moči in kulturnega razvoja, v obdobju tako imenovane zlate in srebrne latinščine. Ker je zadeva precej aktualna in še zmerom vzburja duhove, je treba o njej spregovoriti nekoliko izčrpneje.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
V mariborskem medijskem centru Kibla se je začel festival zabavnega učenja Dnevi radovednosti. Tokrat bodo skušali odgovoriti na vprašanje Kako postati... Predstavilo se bo 60 ljudi različnih poklicev in opisovalo prednosti in slabosti dela, ki ga opravljajo.
Information:
Maribor: a festival for fun learning. Days of curiosity in Kibla media centre. A presentation of various professions. Statements by Tomaž Kancler, an architect; Milan Kučan, President of Slovenia; and Nace Pertovt, a secondary school student.
Original language summary:
Maribor: festival zabavnega učenja dnevi radovednosti v medijskem centru Kibla; predstavitev različnih poklicev, izjave Tomaž Kancler, arhitekt, Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, Nace Pertovt, dijak.
PDF
