This scientific monograph ('Wars in the Territory of Slovenia. Testimonies, Memories, and Images') examines the life of the civilian population in Slovenia in times of war. Although most of its ...authors are not historians they frequently encounter testimonies of suffering, wartime events, and post-war developments during their research of the dwelling culture, folk creativity, urban life, the family, and the village community. In the course of their work they have discovered a number of records, memoirs, diaries, photographs, letters as well as lesser-known stories about the life of the civilian population in Slovenia, particularly from the interwar period. The first four papers examine the life during the First World War~different destinies of Slovene families~the devastation of Vipavska Dolina~and famine, deprivation, and hardship on the front, all of which are also reflected in Slovene military folk songs. The following two articles deal with the fate of Jewish families in Prekmurje and with the civilian life in Goričko during the Second World War. The last contribution looks at Slovenes in the 16th and the 17th century during military conflicts in Friuli-Venezia Giulia and Gorizia and its vicinity.
The scientific monograph (' Late Gothic winged altar of St. Cross of Kojsko (1515) and life in the Brda region of the 16th century') is dedicated to the 500 th anniversary of the unique late Gothic ...winged altar which dates back to 1515. The anniversary has offered numerous opportunities to illuminate the importance of this medieval cultural monument, which boasts not only Goriška Brda, but all Slovenia. Individual contributions in the book deal with the broader historical and social context of life in the Brda region of the 16th century.
Smrt je rite de passage, s katerim se vsakdo sreča ob umiranju bližnjih, a še vedno razmeroma malo vemo, kako vpliva na posameznika. Besedilo poskuša odpreti razmišljanje o učenju v obdobju žalovanja ...in dodati drobec k razumevanju učenja kot vseživljenjskega procesa. S pomočjo analize življenjskih zgodb ugotavljamo, kako se posamezniki spreminjajo ob doživljanju smrti. Učenje poteka na telesni, duševni in duhovni ravni. Ljudje spreminjajo svoje odnose in vrednote. Pripovedovanje življenjske zgodbe ni le raziskovalna metoda, temveč je tudi odkrivanje samega sebe, kar omogoča spreminjanje samega sebe in samovzgojo.
This paper provides a discussion about the relevance of medical terminology within the social work context. The authors use the example of dual diagnoses to argue for less stigmatised attitudes ...toward people who become, in the process of help, labelled as people with dual diagnoses. It sets out that using medical terminology in the field of social work is more often a strategy to exclude people from the system of help than as a moment of providing adequate help. It is concluded that social workers do not need the knowledge about diagnoses - knowing the diagnosis is important only as information that illustrates users' specific experience and perception of reality, the available resources and obstacles that people face in their everyday life. The planning of a social work intervention should be based on an operational definition of everyday life, e.g. how people live through the day, what are the important and valued roles they play in life, what are their wishes and needs.
Full text
Available for:
BFBNIB, NUK, ODKLJ, PILJ, SAZU, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Extended description:
Blizu Celja stoji mlin, ki mu večina okoličanov še danes pravi »Joštov mlin«. Poleg njega je lopa za poljedelsko orodje in med njim stoji Spaček, ki je postal že znamenita ...domača žival. Videli boste, ne šalimo se!
Njegov lastnik je Melhior Jošt, ki ga uporablja za najrazličnejša dela. »2 CV+« je vprežen. Namesto konja vleče po njivi kultivator. In kako! Orač zadaj ga komaj dohaja...
Melhior Jošt nima počasnih konj ali volov, da bi privlekel domov posekano drevo. Namesto njih vpreže svojega Spačka in že prikadi s težkim tovorom pred lopo. Kadar je potrebno, vpreže svojega konja tudi pred seneni voz, naloži vanj gradbeni materail in če je potrebno tudi druge tovore.
Osla vsi poznajo kot zdržljivo in skromno žival. Toda tale osel, od katerega je Joštov avto še bolj zdržljiv in ekonomičen, se je pripeljal iz Bosne v Celje na zadnjem sedežu Spačka. Rekonstrukcija tega potovanja, le na kratki relaciji seveda, nas je prepričala v to, da je tudi kaj takega mogoče. Spaček in osel zdaj že poldrugo leto konkurirata pri opravljanju poljedelskih del...
Toda kadar Melhior Jošt odhaja s svojo družino na izlet, Spaček menja svojo vlogo in se spremeni v limuzino. Do zdaj je prevozil že 69.000 km in vse kaže, da ne bo še kmalu omagal. Po težkem delu je tudi zanj izlet pravi oddih. V pozdrav nam je pokadil in že jo je neutrudno ubral proti Žalcu.
Information:
Celje: farmer Jošt and his versatile Citroën CV2: a work horse that can plough, pull loads or transport the family donkey or the family on a day trip.
Original language summary:
Celje: kmet Jošt in njegov vsestransko uporabni spaček – delovna žival za vse, ki lahko orje in vleče bremena, pelje oslička ali pa družino na izlet.
Extended description:
Ljubljana: reportaža o kolesarjih in težavah v prometu in ob parkiranju, križišče pred Delavskim domom, množica kolesarjev na kolesarski stezi, prometni miličnik, avtomobili na ...cesti, parkirani na Trdinovi (med Policijo in Nebotičnikom), največ FIAT "fičko"; "parkirana" kolesa, nekatera naslonjena na zid ali steber, tabla - napis Ekonomska fakulteta, kolesa, prislonjena na zid ali steno na ulici, prazna betonska stojala za kolesa, napis Glasbena šola Ljubljana, stavba Filozofske fakultete in povsod pravilno, še več pa nepravilno postavljenih koles, kolesa pred sodiščem na Tavčarjevi ulici, kolesarnica na mestni tržnici (pod Plečnikovimi arkadami) in tabla z njenim urnikom, plačilo parkirnine in hrambe kolesa, prehod za pešce, vstopanje na mestni avtobus - trolejbus, miličnik sredi ceste, kolesarji na nekdanji Titovi cesti, brezplačno parkiranje koles na Tromostovju z napisom na stojalih za kolesa, kolo, priklenjeno z žabico (ključavnica), stojalo podjetja, trgovine Ura, Centralne Lekarne, "parkiran" otroški voziček, tricikel; stojalo trgovine Koloniale, parkirana mopeda (motorno kolo), kiosk in prislonjeno kolo; reklamni plakati na oglasnih panojih, vhod Gostišče pri Mraku in prislonjena kolesa, promet s pomembnim deležem kolesarjev.
Mestne ulice so ozaljšane z labirintom belih črt, raznobarvnih prometnih znakov in svetlobnih naprav. Iz kombinacije vseh teh pripomočkov je nastal izraz, ki povzroča uporabnikom cest nemalo preglavic – prometna disciplina. Morda so z njo še najmanj seznanjeni kolesarji? Dosedanje gospodarje cest je motorizacija odrinila k robovom cestišč. Pričeli so nekoliko bolj sramežljivo poganjati pedala; neupravičeno so se zmedli ob pogledu na vrste košatih avtomobilov. Skoraj da so pozabili, da smo Slovenci še vedno blizu vrha lestvice kolesarskih narodov. Vendar kolesarji le korakoma odstopajo privilegije, ljubosumno gledajo na življenjski prostor, ki jim je bil odvzet; še vedno uporno goje svoj najljubši šport: s svojimi konjički »dekorirajo« fasade mestnih zgradb.
Iz previdnosti bi zamolčali ime ustanove, ki le s težavo prenaša težo nakopičenih koles, medtem ko na dvoriščni steni samevajo stojala.
Pri iskanju podobnih prizorih nismo bili nikoli v zadregi. Končno nam je uspelo odkrili fakulteto pri kateri ne bi mogli pripomniti ničesar.
Ne bi ponavljali poznanih dejstev, da je v središču mesta nekaj oskrbovanih kolesarnic, v katerih obstoji postopek čuvanja koles iz enega detajla – to je pobiranja pristojbine, kar je vsekakor premalo za pridobitev večje popularnosti.
Tako smo v trenutku, ko se poudarja pomanjkanje kolesarnic, opazili med stojali – nasproti zelo elitne prodajalne – le golobčka na dopoldanskem sprehodu.
Kakšno nasprotje živahnim ulicam, za katere sicer še ne moremo uporabiti velemestne formule, da so noge hitrejše prometno sredstvo kot vozila.
Najbolje bo, da danes molčimo o težavah peščev, ki ne zaostajajo za težavami kolesarjev in si ogledamo naslednje parkiranje koles.
Na širših pločnikih so ponekod postavljena stojala, ki so opremljena z zelo simpatičnimi napisi; tu moramo le preprečiti konjičku, da ne bi kam odpeketal. Odveč pa je govoriti o vseh problemih v primerih, ko je malomarnost očitna. Seveda pa moramo izvzeti vozila, ki so izdelana v drugačne namene.
O estetskih linijah stojal na pločnikih, bi morda razmislili arhitekti. Ako pa bi ostranili še njihovo poglavitno pomanjkljivost – namreč to, da je tovrstnih stojal očitno premalo – bi skoraj odstranili prepovedano vrsto parkiranj, kajti včasih je le nekoliko zamudno iskati kolesarnico, ko smo se odločili, da obstanemo le za nekaj trenutkov, pa naj bo to zavoljo opravkov – ali vabljivega okolja.
Kdaj bo problem parkiranja koles dokončno rešen? Morda takrat, ko nam izraz – prometna disciplina, ne bo povzročal več preglavic in bomo istočasno lahko dejali, da je vzorno urejenih kolesarnic in stojal na pločnikih dovolj. Morda bi počakali, da si kolesarji nabavijo avtomobile? Da! S tem bi bil problem parkiranja koles resnično rešen.
Ljubljana: Cyclists in the city and their problems with traffic.
Original language summary:
Ljubljana - kolesarji v mestu in njihove težave v prometu.
Extended description:
Ljubljana: reportaža o kolesarjih in težavah v prometu in ob parkiranju, križišče pred Delavskim domom, množica kolesarjev na kolesarski stezi, prometni miličnik, avtomobili na cesti, parkirani na Trdinovi (med Policijo in Nebotičnikom), največ FIAT "fičko"; "parkirana" kolesa, nekatera naslonjena na zid ali steber, tabla - napis Ekonomska fakulteta, kolesa, prislonjena na zid ali steno na ulici, prazna betonska stojala za kolesa, napis Glasbena šola Ljubljana, stavba Filozofske fakultete in povsod pravilno, še več pa nepravilno postavljenih koles, kolesa pred sodiščem na Tavčarjevi ulici, kolesarnica na mestni tržnici (pod Plečnikovimi arkadami) in tabla z njenim urnikom, plačilo parkirnine in hrambe kolesa, prehod za pešce, vstopanje na mestni avtobus - trolejbus, miličnik sredi ceste, kolesarji na nekdanji Titovi cesti, brezplačno parkiranje koles na Tromostovju z napisom na stojalih za kolesa, kolo, priklenjeno z žabico (ključavnica), stojalo podjetja, trgovine Ura, Centralne Lekarne, "parkiran" otroški voziček, tricikel; stojalo trgovine Koloniale, parkirana mopeda (motorno kolo), kiosk in prislonjeno kolo; reklamni plakati na oglasnih panojih, vhod Gostišče pri Mraku in prislonjena kolesa, promet s pomembnim deležem kolesarjev.
Mestne ulice so ozaljšane z labirintom belih črt, raznobarvnih prometnih znakov in svetlobnih naprav. Iz kombinacije vseh teh pripomočkov je nastal izraz, ki povzroča uporabnikom cest nemalo preglavic – prometna disciplina. Morda so z njo še najmanj seznanjeni kolesarji? Dosedanje gospodarje cest je motorizacija odrinila k robovom cestišč. Pričeli so nekoliko bolj sramežljivo poganjati pedala; neupravičeno so se zmedli ob pogledu na vrste košatih avtomobilov. Skoraj da so pozabili, da smo Slovenci še vedno blizu vrha lestvice kolesarskih narodov. Vendar kolesarji le korakoma odstopajo privilegije, ljubosumno gledajo na življenjski prostor, ki jim je bil odvzet; še vedno uporno goje svoj najljubši šport: s svojimi konjički »dekorirajo« fasade mestnih zgradb.
Iz previdnosti bi zamolčali ime ustanove, ki le s težavo prenaša težo nakopičenih koles, medtem ko na dvoriščni steni samevajo stojala.
Pri iskanju podobnih prizorih nismo bili nikoli v zadregi. Končno nam je uspelo odkrili fakulteto pri kateri ne bi mogli pripomniti ničesar.
Ne bi ponavljali poznanih dejstev, da je v središču mesta nekaj oskrbovanih kolesarnic, v katerih obstoji postopek čuvanja koles iz enega detajla – to je pobiranja pristojbine, kar je vsekakor premalo za pridobitev večje popularnosti.
Tako smo v trenutku, ko se poudarja pomanjkanje kolesarnic, opazili med stojali – nasproti zelo elitne prodajalne – le golobčka na dopoldanskem sprehodu.
Kakšno nasprotje živahnim ulicam, za katere sicer še ne moremo uporabiti velemestne formule, da so noge hitrejše prometno sredstvo kot vozila.
Najbolje bo, da danes molčimo o težavah peščev, ki ne zaostajajo za težavami kolesarjev in si ogledamo naslednje parkiranje koles.
Na širših pločnikih so ponekod postavljena stojala, ki so opremljena z zelo simpatičnimi napisi; tu moramo le preprečiti konjičku, da ne bi kam odpeketal. Odveč pa je govoriti o vseh problemih v primerih, ko je malomarnost očitna. Seveda pa moramo izvzeti vozila, ki so izdelana v drugačne namene.
O estetskih linijah stojal na pločnikih, bi morda razmislili arhitekti. Ako pa bi ostranili še njihovo poglavitno pomanjkljivost – namreč to, da je tovrstnih stojal očitno premalo – bi skoraj odstranili prepovedano vrsto parkiranj, kajti včasih je le nekoliko zamudno iskati kolesarnico, ko smo se odločili, da obstanemo le za nekaj trenutkov, pa naj bo to zavoljo opravkov – ali vabljivega okolja.
Kdaj bo problem parkiranja koles dokončno rešen? Morda takrat, ko nam izraz – prometna disciplina, ne bo povzročal več preglavic in bomo istočasno lahko dejali, da je vzorno urejenih kolesarnic in stojal na pločnikih dovolj. Morda bi počakali, da si kolesarji nabavijo avtomobile? Da! S tem bi bil problem parkiranja koles resnično rešen.
Extended description:
Nebotičnik, parlament, Tromostovje, Mestni trg, Robbov vodnjak, trgovine, promet, deček in pes raziskujeta ulice, smetnjaki, čistilci oken, Ljubljanica, Šuštarski most, Breg, ...Bife Pri vitezu, pijanček, ribja restavracija Operna klet.
Če govorimo o Ljubljani, pravimo: bela Ljubljana in pri tem mislimo na mesto v jutranjih urah, mislimo na prvo sonce, ki posveti na široke bele ploskve modernih stavb ter smejoče se obraze favnov na fasadah starega mesta, na blesteče čiste šipe naših oken, na ljudi, ki hite po svojih poslih, na dekleta v šumečih belih krilih, na množico avtomobilov in na klice prodajalcev časopisov.
Tole je na primer Tam, čisto običajno pasje ime. V temle mestu živi že od kar pomni in ima redne ter poslovne navade. Toda, če človek pomisli, da si takole enkrat na leto vsak uradnik privošči dan, ko je prepričan, da je pravzaprav pesnik in da je rojen za nekaj boljšega, si tudi takle reden posloven pes lahko izmisli majhen izlet brez nadzorstva, poetično potovanje v Arkadijo skrivnostnih mestnih vež, od koder prihajajo tuji psi in sovražne mačke.
In potem ti čudni pločevinasti stolpi! Če bi bil Tam izobražen kot ni, in če bi znal brati kot ne zna, bi vedel, da so to trdnjave ljubljanske Snage, njeni obrambni stolpi. Sčasoma si človek na takemle pohodu pridobi življenjskih izkušenj, ugotovi, da se v teh stolpih skriva tisoč drobnih zanimivosti, da so to neke vrste restorani za ekstravagantne pse, mačke in druge bolj ali manj domače živali. Saj je res, Ljubljana je zabavno mesto, tale ženska na primer, ampak Tam ne pozna manir. Sploh je pa šleva. Že kamnit mož pod balkonom zadostuje, da utihne.
Končno so stara mesta res neke vrste Arkadija, človek jih nikdar do konca ne spozna. So kot človek, ki je prišel do brega reke in se zazrl v daljne zahajajoče sonce.
Kje stoji pa tale človek, Tam? Na pragu novega življenja, rodil se mu je sin ali pa ima žena rojstni dan. Sicer pa pravijo, da je dolga pot brez gostilne, kot življenje brez počitka.
Toda Tam je nežno bitje, ljudje se mu smilijo, pa čeprav imajo včasih težave zaradi svoje lastne nerodnosti. Če bi bil on direktor podjetja Snaga, bi prestavil tele smeti.
Toda v novem delu mesta je komfort v vsakem oziru še večji, v Operni kleti so na vrata dali celo jedilni list, da bi človeka prepričali o veliki izbiri v smeteh v veži.
Tam, ne bodi žalosten, če so tule ljudje le malo pametnejši in so postavili smeti na dvorišče kot je prav in ne v vežo, kar je bolj priročno - za pse namreč. Mesta in tudi Ljubljano, so ljudje vendar sezidali predvsem zase in šele potem za pse.
Extended description:
Nebotičnik, parlament, Tromostovje, Mestni trg, Robbov vodnjak, trgovine, promet, deček in pes raziskujeta ulice, smetnjaki, čistilci oken, Ljubljanica, Šuštarski most, Breg, Bife Pri vitezu, pijanček, ribja restavracija Operna klet.
Če govorimo o Ljubljani, pravimo: bela Ljubljana in pri tem mislimo na mesto v jutranjih urah, mislimo na prvo sonce, ki posveti na široke bele ploskve modernih stavb ter smejoče se obraze favnov na fasadah starega mesta, na blesteče čiste šipe naših oken, na ljudi, ki hite po svojih poslih, na dekleta v šumečih belih krilih, na množico avtomobilov in na klice prodajalcev časopisov.
Tole je na primer Tam, čisto običajno pasje ime. V temle mestu živi že od kar pomni in ima redne ter poslovne navade. Toda, če človek pomisli, da si takole enkrat na leto vsak uradnik privošči dan, ko je prepričan, da je pravzaprav pesnik in da je rojen za nekaj boljšega, si tudi takle reden posloven pes lahko izmisli majhen izlet brez nadzorstva, poetično potovanje v Arkadijo skrivnostnih mestnih vež, od koder prihajajo tuji psi in sovražne mačke.
In potem ti čudni pločevinasti stolpi! Če bi bil Tam izobražen kot ni, in če bi znal brati kot ne zna, bi vedel, da so to trdnjave ljubljanske Snage, njeni obrambni stolpi. Sčasoma si človek na takemle pohodu pridobi življenjskih izkušenj, ugotovi, da se v teh stolpih skriva tisoč drobnih zanimivosti, da so to neke vrste restorani za ekstravagantne pse, mačke in druge bolj ali manj domače živali. Saj je res, Ljubljana je zabavno mesto, tale ženska na primer, ampak Tam ne pozna manir. Sploh je pa šleva. Že kamnit mož pod balkonom zadostuje, da utihne.
Končno so stara mesta res neke vrste Arkadija, človek jih nikdar do konca ne spozna. So kot človek, ki je prišel do brega reke in se zazrl v daljne zahajajoče sonce.
Kje stoji pa tale človek, Tam? Na pragu novega življenja, rodil se mu je sin ali pa ima žena rojstni dan. Sicer pa pravijo, da je dolga pot brez gostilne, kot življenje brez počitka.
Toda Tam je nežno bitje, ljudje se mu smilijo, pa čeprav imajo včasih težave zaradi svoje lastne nerodnosti. Če bi bil on direktor podjetja Snaga, bi prestavil tele smeti.
Toda v novem delu mesta je komfort v vsakem oziru še večji, v Operni kleti so na vrata dali celo jedilni list, da bi človeka prepričali o veliki izbiri v smeteh v veži.
Tam, ne bodi žalosten, če so tule ljudje le malo pametnejši in so postavili smeti na dvorišče kot je prav in ne v vežo, kar je bolj priročno - za pse namreč. Mesta in tudi Ljubljano, so ljudje vendar sezidali predvsem zase in šele potem za pse.
Ljubljana: Contrasts of Ljubljana, a stroll around the city in the autumn of 1960.
Original language summary:
Ljubljana - ljubljanski kontrasti, izlet po mestu jeseni leta 1960.
Članek odpira vprašanje o tujosti oziroma domačnosti antičnih imen za poimenovanje slovenskih podjetij glede na Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) in obširno ter študijo Alenke Gložančev. ZJRS in ...jezikovnozavedna javnost problematiko antičnih imen v javni rabi večinoma zanemarjajo, razen v primerih višje stopnje tujejezičnosti. Postavlja se vprašanje, zakaj antična imena kljub identični ali morda še bolj pereči problematiki nejasnosti in ne-slovenskosti niso predstavljena kot problematična. Ali ZJRS res omejuje rabo antičnih imen ter z obrambo slovenske jezikovnokulturne dediščine še dodatno prispeva k izginjanju antike iz sodobnega vsakdanjika?
Extended description:
Naš kraj: Zabukovje, panorama vasi, okolica; mož seka drva, izjava Branko CESAR, govedo v hlevu, ročna molža, točenje mleka v vedra makadamska in novo asfaltirana cesta, lepi ...travniki, izjava Janez PODLESNIK o cestah in prometnih povezavah z dolino, kolovozna pot, otroci na poti v šolo, deklica telefonira, telefonski drog, znamenje ob cesti, izjava Jože KUNŠEK, predsednik sveta KS Zabukovje, zgradba bivše osnovne šole, otroci čakajo na avtobus, vstopajo, nekdanja gostilna, izjava Karel KRANJC, bivši gostilničar, notranjost, lovske trofeje (polhi, lisice); beli kopasti oblaki na nebu, zvonik cerkve, prazna gostilna, farna cerkev sv. Lenarta, detajli, kužno znamenje, vinotoč, izjava Majda ZUPAN, vaščani na vrtu, fantje in možje pijejo in pojejo, harmonikar igra, psička z mladimi kužki.
Our place: introducing the village of Zabukovje.
Original language summary:
Naš kraj: življenje v vasi Zabukovje.
Extended description:
Naš kraj: Zabukovje, panorama vasi, okolica; mož seka drva, izjava Branko CESAR, govedo v hlevu, ročna molža, točenje mleka v vedra makadamska in novo asfaltirana cesta, lepi travniki, izjava Janez PODLESNIK o cestah in prometnih povezavah z dolino, kolovozna pot, otroci na poti v šolo, deklica telefonira, telefonski drog, znamenje ob cesti, izjava Jože KUNŠEK, predsednik sveta KS Zabukovje, zgradba bivše osnovne šole, otroci čakajo na avtobus, vstopajo, nekdanja gostilna, izjava Karel KRANJC, bivši gostilničar, notranjost, lovske trofeje (polhi, lisice); beli kopasti oblaki na nebu, zvonik cerkve, prazna gostilna, farna cerkev sv. Lenarta, detajli, kužno znamenje, vinotoč, izjava Majda ZUPAN, vaščani na vrtu, fantje in možje pijejo in pojejo, harmonikar igra, psička z mladimi kužki.
PDF
