Marija Dobrila se je rodila 8. avgusta 1890 na Karamonovi domačiji v Hrpeljah. Naziv diplomirane babice je pridobila leta 1922, ko je uspešno zaključila babiško šolo v Trstu. Zaposlila se je istega ...leta, ko je zaključila študij.Po bab’co Marijo so prihajali sorodniki ali sovaščani porodnic podnevi in ponoči. Največkrat je morala priti do porodnice peš, včasih so jo prišli iskat z vozom.V njeno delovno področje so sodili tudi kraji, ki ležijo ob železniški progi Kozina-Koper. Ko je morala na porod v te kraje, ji je bila pot olajšana, saj se je lahko peljala z vlakom.Marija Dobrila, med ljudmi poznana kot Karamonova bab’ca, je umrla 1978 v Domu upokojencev v Sežani, pokopana je v Hrpeljah.
Raziskovalna naloga Otroci iz Karamonove “kaluže” obravnava delo babic – porodničark na področju Brkinov, Matarsko-Podgrajskega podolja, Čičarije in Malega Krasa v obdobju prve polovice 20. ...stoletja. Naloga je nastala v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine, ki ga pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije vodi Komisija za delo zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah. Na 42. srečanju mladih zgodovinarjev je prejela zlato priznanje.Avtorji: Mateja Zadnik, Zala Dodič, Sandi Benčič in Erik SinkovičMentorice: Daša Rebec, Lucija Prihavec Mohorčič in Mateja Rebec Hreščak
V Hrpeljah je bil običaj, da so se vsi vaščani pred poroko zbrali pred nevestino hišo, opravljali ženina in nevesto ter ob tem grdo gledali (zato «grdogledci«). Moški in ženske so bili v ločenih ...skupinah. Po poročnem obredu so se vrnili pred hišo, takrat sta mladoporočenca prinesla vsak svoj kolač s »konfeti«. Nevesta ga je izročila najstarejši in najspretnejši ženski med ženskim občinstvom, ženin najstarejšemu moškemu. Ta dva sta kruh razrezala in razdelila ostalim »grdogledcem«.
