Uvod: Stopnja zadovoljstva uporabnikov zdravstvene nege na domu služi kot pokazatelj subjektivne ocene kakovosti njihove obravnave. Namen članka je prikazati raven zadovoljstva uporabnikov ...zdravstvene nege na domu. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 186 uporabnikov zdravstvene nege na domu v Republiki Hrvaški v občini Osijek z okolico. Instrument raziskave je bil strukturirani vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave. Statistična analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo programa SPSS za Windows različica 9.0. Rezultati: Med uporabniki je bilo najbolj izpostavljeno zadovoljstvo s spoštovanjem diskretnosti in zasebnosti pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege (133 oz. 72,0 % uporabnikov), zadovoljstvo z ljubeznivostjo medicinskih sester in profesionalnim izvajanjem aktivnosti zdravstvene nege (131 oz. 70,0 % uporabnikov). S časom, ki jim je odmerjen za pogovor z medicinsko sestro, je bilo nezadovoljnih 40 (21,5 %) uporabnikov. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave pokažejo, da so anketiranci z aktivnostmi zdravstvene nege na domu v večini popolnoma zadovoljni, kar lahko kaže na dobro opravljeno delo medicinskih sester ali na bojazen uporabnikov, da bi v primeru izkazovanja nezadovoljstva bila njihova obravnava prekinjena. Najmanj zadovoljni so tisti uporabniki, ki jih medicinska sestra obišče samo dvakrat na teden, opravi zgolj s strani zdravnika predpisano negovalno aktivnost, za pogovor pa ji ne ostane časa, ker je slednji natančno odmerjen. Rezultati raziskave lahko služijo za načrtovanje in reorganizacijo zdravstvene nege na domu ter kot izhodišče novih raziskav.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Intermitentna samokatetrizacija je prednostna metoda praznjenja sečnega mehurja pri pacientih z zastojem urina. Medicinska sestra običajno pacienta nauči čiste ali aseptične tehnike ...samokatetrizacije. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti, ali obstaja optimalna tehnika intermitentne samokatetrizacije, ki bi jo medicinske sestre priporočale pacientom.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov: CINAHL, Medline, ProQuest, COBIB.SI in Cochrane Library. Vključena je bila literatura od prve omembe samokatetrizacije leta 1972 do leta 2016. S selekcijo prvotnih 350 virov smo glede na njihovo skladnost z namenom raziskave izbrali 67 enot literature.
Rezultati: Osemnajst referenc, izbranih z orodjem CASP, je bilo objavljenih med letoma 1992 in 2015: šest randomiziranih kliničnih in pet kohortnih raziskav ter šest sistematičnih pregledov literature in ena kritika. Ključne spremenljivke analize zbranih podatkov so bile sterilnost katetra, vrsta vlažilnega gela in higiena periuretralnega področja.
Diskusija in zaključek: Nobena tehnika intermitentne samokatetrizacije se ne izkaže kot optimalna. Ob upoštevanju značilnosti in sposobnosti pacienta je za slovenske razmere najboljša uporaba sterilnega materiala za enkratno uporabo (katetra in vlažilnega gela), higiena periuretralnega področja s sterilno solucijo in tamponi ter tehnika nedotikanja.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Referenčna ambulanta je ambulanta z razširjenim timom, katere članica je diplomirana medicinska sestra, ki je opolnomočena s podiplomskim znanjem. Raziskava prikazuje izkušnje diplomiranih ...medicinskih sester z referenčnimi ambulantami, dosedanje izobraževanje, zadovoljstvo z delom v referenčni ambulanti ter potrebe po dodatnih veščinah, znanju, dopolnitvah in spremembah.
Metode: V raziskavi so sodelovale diplomirane medicinske sestre (n = 88) v referenčnih ambulantah iz 18 zdravstvenih domov. Strukturiran vprašalnik je vključeval demografska vprašanja in vprašanja, ki so se nanašala na zadovoljstvo diplomiranih medicinskih sester z delom in potrebo po izobraževanju. Zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa) je bila 0,734. Uporabljeni so bili opisna statistika, hi-kvadrat test (χ2) in Fisherjev test.
Rezultati: Anketiranci so se strinjali, da z izobraževanjem pridobijo dodatna znanja (81,8 %), ki so koristna (73,9 %) in uporabna pri delu v referenčni ambulanti (72,7 %). Najbolj so se strinjali, da si izkušnje izmenjujejo s sodelavci (x̄ = 4,2) in da so bolniki zadovoljni z njihovim delom (x̄ = 4,2). Pri znanju anketirancev (χ2 = 20,734, p = 0,016) in predlogih izboljšav delovnega procesa (χ2 = 9,905, p = 0,007) so statistično pomembne razlike v povezavi s starostjo.
Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da so anketiranci delno zadovoljni na delovnem mestu. Treba bi bilo omogočiti napredovanje na delovnem mestu, dodatna izobraževanja, izboljšati informacijsko podporo in spodbujati podiplomsko izobraževanje.
Uvod: Članek predstavlja rezultate raziskave o obsegu in vrsti objavljenega znanstvenega in strokovnega znanja o skrbi za osebe z depresijo v Sloveniji. Temeljni namen je bil na podlagi pregleda, ...analize ter sinteze znanstvenih in strokovnih informacij ugotoviti, ali to znanje omogoča razvoj celostne, integrirane skupnostne skrbi za osebe z depresijo v Sloveniji.
Metode: Uporabljen je bil pregled literature. Zbiranje znanstvene in strokovne literature je potekalo po vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov (COBIB.SI) v obdobju od januarja do julija 2013. Za analizo je bilo uporabljeno spletno orodje EndNoteWeb. Rezultati pregleda vključujejo število najdenih enot po ključnih besedah ločeno glede na časovno obdobje izida, ocena kakovosti temelji na analizi vključenih znanstvenih raziskav.
Rezultati: Rezultati obsegajo bazo literature znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja v Sloveniji od leta 2000 do 2013 (435 enot) in iz nje izhajajoč zemljevid kategorij pojmovanja skupnostne skrbi za osebe z depresijo. Narejena je bila analiza kakovosti vključenih raziskav z vidika uporabljenih raziskovalnih metod. Pri kvalitativni sintezi so bile uporabljene kode (31) in kategorije (4) kot rezultat pregleda kvalitativne sinteze.
Diskusija in zaključek: Za razvoj skupnostne skrbi za osebe z depresijo je v Sloveniji premalo empiričnih dokazov. Primanjkuje tudi orodij za merjenje in primerjavo stopnje integracije ter celovitosti integriranih storitev skupnostne skrbi na ravni lokalnih skupnosti.
Uvod: Področje izobraževanja v zdravstveni negi na ravni Evropske unije ureja Direktiva 2013/55/EU. Nacionalnih smernic za področje izobraževanja v zdravstveni negi, ki bi bile nadgradnja direktivi ...na tem področju, v Sloveniji ni, prav tako v zadnjih desetih letih ni opredeljenih potreb po izobraževanju v zdravstveni negi.
Metode: Uporabljena je bila komplementarna kombinacija kvalitativnih metod konsenza (panelna skupina ekspertov, tehnika skupinskega konsenza), kvantitativna neeksperimantalna opisna metoda Delfi in metoda pregleda literature. Vključeni so bili predstavniki visokošolskih in zdravstvenih zavodov, nacionalno združenje v zdravstveni negi in študenti zdravstvene nege.
Rezultati: Obdobje razvoja smernic je trajalo od leta 2013 do 2015 in je vključevalo šest iteracij različnih metod konsenza. Po metodi »snežne kepe« in institucijske pripadnosti je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov na področju zdravstvene nege (visoko šolstvo, zdravstveni zavodi), od tega 18 študentov zdravstvene nege. Prepoznanih je bilo osem vsebinskih področij smernic.
Zaključek in implementacija: Smernice so dobro izhodišče za poenotenje visokošolskega izobraževanja na področju zdravstvene nege v Republiki Sloveniji. Dajejo osnove za presojo kakovosti izobraževanja v zdravstveni negi in so podlaga tudi za politiko, ki mora prevzeti odgovornost na ravni količine in kakovosti visokošolskega izobraževanja v zdravstveni negi.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
V članku sta podrobneje predstavljeni dve teoriji etike: deontologija kot načelna etika in etika skrbi kot teorija, ki se povezuje s skrbjo kot osnovno vrednoto zdravstvene nege. Izpostavljena je ...skrb in etika skrbi kot jo zaznava Joan Tronto in njena neposredna povezanost z zdravstveno nego. Izpostavljena je potreba, da se teorija etike skrbi vključi v izobraževalne programe medicinskih sester, kakor tudi drugih zdravstvenih delavcev.
Razvoj znanosti zdravstvene nege v evropi Georges Evers; prevod/transl.: Helena Kristina Peric
Obzornik zdravstvene nege,
09/2004, Volume:
38, Issue:
3
Journal Article
V članku je predstavljena bolečina kot kompleksen pojav, ki ima fizični, psihični, socialni, kulturni in duhovni vidik. Je v celoti človekova ali posameznikova subjektivna izkušnja, na katero ...delujejo osebnostni, kulturni in biološki dejavniki. Razloženo je kako je pri pojavu bolečine vključena nevrofiziologija telesa in kako jo lahko povečajo ali tudi zmanjšajo drugi dejavniki. Pojav bolečine je v zdravstveni negi na prioritetnem mestu. Obravnava bolečine kot subjektivne izkušnje predstavlja izhodišče pri ocenjevanju posameznikovih potreb po zdravstveni negi, načrtovanju intervencij za dosego ciljev, izvedbo in vrednotenje načrtovanega.
V članku je podan opis razvoja terapevtske paradigme od danes pretežno znanstvenega redukcionističnega temelja v smeri nadaljnjega razvoja paradigme terapevtskega procesa, ki jo omogoča sistemsko ...dinamična teorija z novimi pojmi, ki jih uvaja. Zato so novi pojmi sistemsko dinamične teorije bolj podrobno opisani v povezavi s terapevstkim sistemskim procesom.
PDF