Uvod: Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto soočajo z jezikovnimi in kulturnimi izzivi, ki jih prinaša stik z albansko govorečimi pacienti. Namen raziskave je bil preučiti doživljanja ...medicinskih sester in njihove izkušnje z albansko govorečimi pacienti, raziskati morebitne težave in predlagati rešitve. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Delno strukturirani intervjuji so bili opravljeni novembra 2021. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila. Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) prvi stik z albansko govorečimi pacienti, (2) značilnosti obravnave albansko govorečih pacientov, (3) načini reševanja jezikovnih preprek, (4) predlogi za razreševanje ovir pri zdravstveni obravnavi. Diskusija in zaključek: V Sloveniji je problematika albansko govorečih pacientov opazna že nekaj let, a do občutnega urejanja tega področja ne prihaja. Ugotovitve nakazujejo, da trenutno reševanje jezikovnih in kulturnih ovir po večini temelji na improvizaciji zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi v številne napake. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik albansko govorečih pacientov.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Hitro širjenje nove vrste koronavirusa (SARS-CoV-2) in visoko število hospitalizacij sta ustavila javno življenje na globalni ravni. Zaradi omejevanja gibanja v času pandemije je prišlo do ...omejitev obiskovanja zdravstvenih ustanov in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Merski instrument je predstavljal spletni vprašalnik, ki ga je med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpolnilo 226 oseb. Uporabljen je bil priložnostni vzorec odraslih oseb. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: Anketiranci najbolj cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo telefonsko nedosegljivost, čakanje v čakalnicah ter kratek čas obravnave pri zdravniku. Rezultati nakazujejo manjšo stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 (Me = 86,50). Rezultati kažejo pozitivno stališče moških o dostopnosti zdravstvenih storitev (U = 1297,5, p < 0,05), med ostalimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Ugotovite kažejo, da se v času od pojava virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zaupanje do zdravstva in zdravstvenih storitev in njuna dostopnost nista izrazito spremenila. Ponekod po svetu se je v tem času še dodatno razvilo področje telemedicine, ki jo je treba tudi v Sloveniji bolj uveljaviti. V prihodnje je smiselno raziskati, kako je epidemija vplivala na psihofizično zdravje ljudi v naši državi.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 ...na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Sodobni čas prinaša nove koncepte delovne kulture in nove oblike sodelovanja v interdisciplinarnih timih in prav medsebojna komplementarnost ter razumevanje spretnosti posameznih poklicnih ...skupin so kazalnik uspešnega medpoklicnega sodelovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti procesa medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenih timih in identificirati ključne komponente dobrega sodelovanja. Metode: V neeksperimentalni opisni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen prirejen vprašalnik za oceno medpoklicnega sodelovanja v interdisciplinarnih timih. V priložnostni vzorec sta bila zajeta 203 zdravstvena delavca. Od tega je bilo 147 (72,4 %) medicinskih sester, 27 (13,3 %) zdravnikov in 29 (14,3 %) drugih zdravstvenih sodelavcev. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko, korelacijskim koeficientom (Spermanova korelacija), Kolmogorov-Smirnovovim in Shapiro-Wilkovim testom ter Mann-Whitneyjev U-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike o stopnji zadovoljstva med zdravstvenimi poklici. V povprečju so najbolj zadovoljni zdravniki s svojim sodelovanjem tako z medicinskimi sestrami (x = 3,03, s = 0,26) kot z drugimi zdravstvenimi sodelavci (x = 2,86, s = 0,22). Najmanj zadovoljne so medicinske sestre s sodelovanjem z zdravniki (x = 2,36, s = 0,42). Diskusija in zaključek: Na osnovi rezultatov smo dobili vpogled v oceno trenutne stopnje sodelovanja v interdisciplinarnem timu, pri čemer so zdravniki optimistični v oceni sodelovanja, v nasprotju pa so medicinske sestre v svoji oceni bolj kritične. Različni pogledi in odnos zdravstvenih delavcev do sodelovanja kažejo potrebo po umestitvi teme poklicnega sodelovanja v formalno izobraževanje.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Starizem izhaja iz predsodkov in stereotipov o lastnostih, ki jih na podlagi kronološke starosti pripisujemo starostnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starostniki v kliničnem okolju ...doživljajo starizem in v kolikšni meri jih le-ta prizadene. Metode: Opisna kvantitativna raziskava je bila izvedena v zdravstveni ustanovi na priložnostnem vzorcu 132 starostnikov, starih od 65 do 90 let. Uporabljen je bil na podlagi pregleda literature zasnovan vprašalnik z 11 vprašanji zaprtega tipa. Prisotnost starizma in stopnja prizadetosti je bila merjena s tristopenjsko številsko lestvico. Za opis vzorca in sistematičen prikaz odgovorov na raziskovalna vprašanja je bila uporabljena deskriptivna univariatna in bivariatna (hi-kvadrat test za neodvisne vzorce) analiza. Rezultati: Skupno je bilo zaznanih 319 diskriminatornih dogodkov. Od 132 anketiranih je najmanj en diskriminatorni dogodek doživelo 91 (69,0 %) starostnikov. Med slednjimi se je 40 (44,0 %) starostnikov počutilo vsaj enkrat prizadeto in 23 (25,2 %) vsaj enkrat zelo prizadeto. Pri zaznavanju prizadetosti statistično pomembne razlike med skupinami glede na spol (χ2 = 13,554, p = 0,825), izobrazbo (χ2 = 20,807, p = 0,409) in starost (χ2 =19,328, p = 0,501) nismo ugotovili. Diskusija in zaključek: Raziskava potrdi prisotnost starizma v kliničnem okolju. Ker ima starizem negativen vpliv na odnos do starostnika in kakovost njegove oskrbe, je profesionalno komunikacijo s starostniki treba uvesti v izobraževanje vseh profilov zdravstvenih delavcev.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Uvod: Okoljski dejavniki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi zdravja. Namen raziskave je bil oceniti pogostost simptomov sindroma bolnih stavb (SBS) pri zaposlenih v bolnišnici.Metode: ...Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Pregled strokovne in znanstvene literature je bil izveden v podatkovnih bazah COBIB.SI, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Dlib.si, CIHAHL, Cochrane Library in PubMed. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo Boolovih logičnih operaterjev AND / IN, v kombinaciji ključnih besed: »sindrom bolnih stavb«, »bolnišnice«, »zdravstveni delavci«, »okoljski dejavniki«, »sick building syndrome«, »hospitals«, »health care workers«, »environmental factors«. Iz iskalnega nabora 238 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Za prikaz pregleda podatkovnih baz in odločanja o uporabnosti pregledanih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA. Izvedena je bila vsebinska integrativna analiza spoznanj raziskav.Rezultati: Ugotovitve raziskave so bile združene v štiri vsebinske kategorije: (1) pogostost simptomov SBS; (2) raznolikost simptomov SBS; (3) okoljski dejavniki v povezavi s pogostostjo simptomov SBS; (4) okoljski dejavniki v povezavi z ostalimi dejavniki za nastanek SBS.Diskusija in zaključek: Raziskave kažejo, da je pogostost simptomov SBS med zaposlenimi v bolnišničnem okolju visoka. Okoljski dejavniki so povezani z nastankom simptomov SBS med zaposlenimi v bolnišničnem okolju. V Sloveniji potrebujemo raziskavo, ki bi proučila učinek okoljskih dejavnikov na pogostost simptomov SBS pri zaposlenih v bolnišničnem okolju.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Za zaščito in promocijo primernega hranjenja dojenčkov in majhnih otrok je bil leta 1981 sprejet Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka. Glavni namen Kodeksa j e zagotoviti varno in ...ustrezno prehrano vsem dojenčkom. Danes, kar 40 let po sprejetju Kodeksa, se težave z njegovim kršenjem zaradi neustreznega trženja nadaljujejo. V narativnem pregledu literature želimo prepoznati ter opredeliti obseg, naravo in prakse na področju kršitev Kodeksa. Pri pripravi pregleda literature smo si pomagali z objavami v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Science-Direct. Ugotovili smo številne in raznovrstne kršitve Kodeksa in jih razvrstili v dve kategoriji – neposredne kršitve in posredne kršitve. Zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo pri zaščiti, spodbujanju in podpiranju dojenja. Ob tem morajo opozarjati na kršitve Kodeksa, pri čemer morajo upoštevati moralno-etične, pravne in poklicne standarde. V Sloveniji bomo dosegli uspešne prakse, ko bomo Kodeks v celoti implementirali na vse ravni zdravstvenega varstva in javnega zdravja.
Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za ...merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo.Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Healthcare workers (HCW) can have an important role in educating parents about child road safety, but research on the topic shows that they usually do not have adequate knowledge. Thus, the aim of ...our study was to analyze their knowledge in the field of child road safety.
The cross-sectional study was conducted among HCW from South Bačka district, Serbia, using a specially created questionnaire for assessing knowledge on road traffic injuries in children.
The research involved the participation of 317 healthcare workers (86 physicians and 231 nurses). Healthcare workers from primary healthcare made up almost 70% of all respondents, followed by those from tertiary (21.8%) and secondary (11.3%) level institutions. The average percentage of correct answers on the knowledge test was 74.3% (mean=22.3, SD=4.0). Out of all respondents, HCWs employed in the paediatrics department had a significantly higher percentage of correct answers at 77.7% (mean=23.3, SD=3.4) compared to other health workers at 73% (mean=21.9, SD=4.1) (p=0.002). Association analysis demonstrated that HCW employed at paediatric departments on average scored 1.37 (95% CI: 0.40-2.33, p=0.006) points higher in comparison with other HCW.
This research demonstrated an unsatisfactory level of knowledge on child road safety by HCW, and the variability across different question domains, which underlines the need for continuous educations in order to improve their knowledge. Our results may serve in planning additional public health measures and can provide a reference for future studies.
Abstract Introduction Despite the high prevalence of malnutrition in patients at all levels of healthcare, early prevention and treatment of malnourished patients are often neglected and overlooked ...in clinical practice. The aim of this systematic literature review was to identify the factors considered most important by healthcare professionals in the identification and treatment of malnourished patients or those at risk of malnutrition. Methods A systematic literature review of qualitative research was conducted. Documents published in scientific journals in English from 2011 to 2021 were searched in the PubMed (MEDLINE), CINAHL and ProQuest databases. The results were analysed with a thematic analysis of qualitative research findings. Results From the search set of 1010 results, 7 sources were included in the final analysis. Factors identified by health professionals as important in the identification and treatment of malnourished patients in clinical practice were grouped into five themes: unclear organizational structure; indefinite structure of nutritional care; poor continuity of nutritional care; lack of knowledge and skills of health professionals; lack of time and human resources. Conclusions Health policy must provide resources for nutritional care for patients at all levels of health care on the initiative of the highest professional bodies at the state level. To improve the nutritional care of patients in clinical practice, the management of health care institutions must promote and enable the professional and organizational establishment of clinical nutrition as a regular medical activity of the institution, develop clinical nutritional pathways, and promote evidence-based clinical practice and interprofessional collaboration.