Pojem večjezičnost ima na pragu 21. stoletja vse večjo vlogo na vseh ravneh; na ravni sveta, Evrope, Evropske unije, Slovenije, posameznika. Posledično nastaja tudi vedno več jezikovnih institucij po ...vsem svetu. V članku je podrobneje predstavljena metoda za učenje angleščine Helen Doron Early English z lastnimi jezikovnimi centri za učenje angleščine po celem svetu. Opisana sta najpomembnejša vpliva na razvoj metodologije; metoda Glenna Domana in Suzukijeva metoda. Članek zajema tudi Doronino kritiko tradicionalnega šolskega sistema, usposabljanje učiteljev ter rezultate Helen Doron Early English. V raziskovalnem delu je opisana kvalitativna raziskava (študija primera), ki je bila opravljena v ljubljanskem centru Helen Doron Early English. Rezultati analize so predstavljeni po posameznih raziskovalnih vprašanjih. V zaključku so povzete glavne lastnosti metode in predlog za nadgraditev raziskave z objektivno longitudinalno empirično raziskavo o rezultatih metode.
Načine preverjanja in ocenjevanja znanja klasično delimo na formalni in alternativni način. Med formalnimi tipi v anglofonskem prostoru ločijo med petimi klasičnimi tipi, medtem ko je pri ...alternativnem načinu možnosti mnogo več. Ustrezati morajo le trem ključnim kriterijem: 1. združljivost z učnim načrtom, 2. so izvedljivi, 3. so otrokom pri jazni.Pri nemščini kot interesni dejavnosti v 6. razredu osnovne šole je bil kot alternativni način ocenjevanja izveden preizkus znanja z metodo testiratipoučevatitestirati. Pristop ni samo pokazal stopnje usvojenosti snovi, temveč je pripomogel k spoznanjem, ki vplivajo na samo usvajanje snovi.
The development of policy in relation to language learning at the early primary level of schooling has received only limited attention in the literature on policy studies in general, and within the ...framework of an emerging education policy space across Europe specifically. This paper offers an introductory discussion of the growth of education policy in Europe, identifying the extent to which the histories of national language policies are being re-shaped by the rise of numerical data and comparison (Lawn and Grek, 2012) within a newly-formed European education space. A summary review of key measures of particular relevance to early language learning illustrates the scale of ‘soft’ policy mechanisms now available as tools in an on-going process of shaping, adapting and refining policy in response to the continuously shifting language priorities which arise particularly during periods of economic instability. This paper draws on key themes from a transnational, longitudinal study of early language learning in Europe (Enever, 2011) to discuss the extent to which implementation in schools has so far been moulded by a plethora of recommendations, reports and indicators formulated in response to the step change in policy development which has occurred since the publication of the Lisbon Strategy (2000).
Razvoju politik na področju učenja tujih jezikov na začetku osnovnegašolanja je bilo posvečene malo pozornosti, in sicer v študijah, ki so obrav-navale splošne politike, in tudi v tistih, ki so se ukvarjale z nastajajočimipolitikami na področju vzgoje in izobraževanja po vsej Evropi. Prispe-vek predstavlja uvod v diskusijo o naraščanju števila edukacijskih poli-tik v Evropi. Ugotoviti želi, v kolikšni meri vse večji obseg podatkov inprimerjav vpliva na preoblikovanje nacionalnih jezikovnih politik vnovonastalem evropskem edukacijskem prostoru. V ekonomski nesta-bilnosti se prioritete na področju jezika neprestano spreminjajo. Pregledključnih kazalnikov, še posebej pomembnih za zgodnje poučevanjejezikov, nam pokaže vrsto »mehkih« zakonodajnih mehanizmov, ki somed spreminjanjem postali orodje za oblikovanje, prilagajanje in zaizpopolnjevanje politik. V prispevku so predstavljene temeljne točkemednarodne, longitudinalne raziskave zgodnjega učenja jezikov v Ev-ropi, ki so za avtorico osnova pri ugotavljanju razsežnosti sprememb iz-vajanja zgodnjega učenja in ki so nastale na podlagi množice priporočil,poročil in kazalnikov kot odziv na postopno spreminjanje razvoja poli-tik, ki se je začelo z objavo Lizbonskih strategij (2000).
PDF
