Publicist, urednik, zgodovinar in vnet raziskovalec kranjske preteklosti Peter pl. Radics (1836–1912) sodi med najplodnejše avtorje svojega časa. Njegova bibliografija šteje več kot 550 naslovov, od ...tega kar 76 daljših razprav, ki so izšle v knjižni obliki. V svojih tekstih se je ukvarjal z zgodovinskimi, kulturnozgodovinskimi, etnografskimi, genealoškimi in teatrološkimi vprašanji, prav tako so ga zanimale gospodarske in socialne teme, v nekaj razpravah pa se je posvetil tudi raziskovanju obdobja reformacije in protireformacije na Kranjskem. Besedila in razprave, ki jih Radics posvetil temu obdobju, lahko razdelimo v tri sklope. Na podlagi zbranega in pregledanega arhivskega gradiva je objavil nekaj drobcev iz zgodovine reformacije in protireformacije na Kranjskem, osvetlil je vlogo žensk v obdobju reformacije in protireformacije ter rekonstruiral življenje nekaterih izbranih protagonistov v kratkih biografskih skicah, posebno zavezanost pa je čutil do rodbine Turjaških, ki so ga, predvsem grof Anton Aleksander von Auersperg (1806–1876), finančno podpirali pri njegovih raziskavah in mu pogosto tudi pomagali iz finančnih stisk. Tudi zaradi tega je ena izmed njegovih monografij, posvečena Herbardu VIII. Turjaškem (izšla 1862), dolgo časa veljala za temeljno delo in najizčrpnejšo biografijo o tem kranjskem junaku v boju proti Turkom in gorečem zagovorniku protestantizma, ponatisnil in na kratko komentiral pa je tudi pogrebno pridigo Krištofa Spindlerja (1546–1591) na Herbardovem pogrebu septembra 1575. Radicsevi prispevki o reformacijskem obdobju in protireformaciji, ki je sledila, se opirajo na arhivske vire in pričajo o strokovnih ter znanstvenih kompetencah avtorja. V prispevku so zbrane tovrstne objave, na kratko pa je predstavljena tudi njihova vsebina.
The volume Historični seminar 13 ('Historical Seminar 13') offers a selection of articles that have been “filtered” through the cycle of lectures over the past two years. These articles were written ...by ten researchers from Slovenia, Austria, Croatia, and Germany. Historični seminar 13 continues to examine its origin in the humanities by looking at history and describing the past, with perspectives that are also directed toward other disciplines: geography, comparative literature, ethnomusicology, and cultural anthropology. However, it always maintains a critical distance, which is emphasized in various ways because many of the articles question previous assumptions of past studies and their subjective points of departure. In this manner, this volume makes an important contribution to critical thought about scholarship in general and about the future tasks of the humanities and the social sciences. At the same time, it adds an increasingly current ethical touch to much of its material. Historični seminar 13 is freely available online.
Članek analizira periodizacijo poljskih umetnostno- zgodovinskih raziskav od leta 1945 do osemdesetih let 20. stoletja. Ukvarja se z njenimi področji in temami, protagonisti in institucijami, kot ...tudi z okoli leta 1950 na novo definiranimi odgovornostmi umetnostne zgodovine. V tem kontekstu se loteva vprašanja, v kolikšni meri je mogoče poljsko raziskovanje baroka v tem času imenovati “marksistično”.
Prispevek obravnava korespondenco med dvema ključnima predstavnikoma dunajske umetnostnozgodovinske šole v slovenskem prostoru – Francetom Steletom in Izidorjem Cankarjem. Razprava sledi njunemu ...dopisovanju od začetka študija do konca leta 1913 in se osredotoča na Steletovo uredniško in javno delovanje v obdobju pred prvo svetovno vojno. France Stele je kmalu po vpisu na Dunajsko univerzo prevzel uredništvo Zore, glasila katoliškega akademske ga društva, in k sodelovanju povabil Cankarja, ki je tedaj študiral v Louvainu. Stele in Cankar sta se spopadla s predsodki ob sprejemanju moderne umetnosti med slovenskimi katoliškimi izobraženci zlasti v primeru sodobne cerkvene arhitekture. Steletov esej Apologija moderne umetnosti, objavljen leta 1911, lahko razumemo kot prvi neposredni naslon na dunajsko šolo umetnostne zgodovine. Vsebina članka in odzivi nanj sicer niso neposredno odmevali v ohranjeni korespondenci med Steletom in Cankarjem, vendar pa je sam način, kako sta se kolega kasneje dopolnjevala in podpirala, zelo značilen za njuno vodenje javne polemike.
Botulinski nevrotoksin je izredno strupena beljakovina, ki jo tvori anaerobna po Gramu pozitivna bakterija Clostridium botulinum. Zgodba o odkritju botulinskega nevrotoksina se je pričela s ...pojavljanjem nepojasnjenih zastrupitev s klobasami, iz česar tudi izvira njegovo ime. Latinska beseda za klobaso je namreč botulus. Zgodba o tem se je nadaljevala s stoletji raziskav in še poteka z njegovo vedno širšo uporabo v medicini. Botulinski nevrotoksin v aktivni obliki postane proteolitični encim, izključno specifičen za fuzijske beljakovine kompleksa SNARE v presinaptičnih živčnih končičih. Prek kemodenervacije začasno zavre delovanje tarčnega tkiva, na skeletnih in gladkih mišicah povzroči npr. začasno ohlapno paralizo mišic. Botulinski nevrotoksin se uporablja v nevrologiji, za zdravljenje čezmerne aktivnosti sečnega mehurja in tudi v dermatologiji, kjer njegovo uporabo še vedno mnogi povezujejo zgolj z estetiko. Novejša dognanja pa razkrivajo, da botulinski nevrotoksin zmanjšuje bolečino in srbež ter vpliva tudi na nekatere nenevronske celice, kot npr. epidermalne keratinocite, dermalne fibroblaste, vnetne celice, lojnice, žilne endotelne celice in mezenhimske matične celice v podkožnem maščevju. Odkritja napovedujejo tudi možno razširitev nabora indikacij v dermatologiji. Članek predstavi zgodovino razvoja botulinskega nevrotoksina, njegovo sestavo, mehanizem delovanja in trenutne ter obetavne indikacije za uporabo v dermatologiji.
Historična geografija Hrvatske Zupančič, Jernej
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2016
46
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Historijska geografija Hrvatske je delo avtorjev Glamuzine in Fürst-Bjeliševe, ki sta ga pripravila kot učbenik za študij istoimenskega predmeta na splitski filozofski fakulteti. Predmet izvajajo na ...področju zgodovine, zato je koncepcija učbenika kakor tudi razumevanje njegove medpredmetne povezljivosti že v osnovi meddisciplinarno, torej med geografijo in zgodovino.
Članek se posveča delu Dragotina Cvetka s posebnim poudarkom na njegovih prizadevanjih za institucionaliziranje slovenske muzikologije, ki jo je razumel predvsem kot zgodovinsko discipline posebnega ...nacionalnega pomena. Cvetkova muzikološka dediščina je požela precejšnje mednarodno priznanje in ostala nepogrešljiva za nadaljnji razvoj slovenske muzikologije.
Reger v Sloveniji Matjaž Barbo
De musica disserenda,
06/2022, Volume:
12, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Članek se ukvarja z zgodovino recepcije Regerjeve glasbe na Slovenskem. Sprva zasledimo posamezne osebne stike Regerja z glasbeniki, ki so delovali na Slovenskem. Prvotna kritiška zadržanost ob ...njegovih delih se kmalu prelevi v občudovanje, čemur sledijo dokaj redne izvedbe koncertnih del (orgelskih, komornih, zborovskih in orkestralnih) in didaktične literature.
Orgle predstavljajo pomembno sestavino slovenske kulturne zgodovine, saj so bile s svojim značilnim zvokom močno prisotne v zavesti vseh slojev prebivalstva. Na Kranjskem so se začele pojavljati v ...drugi pol. 15. stol. V ohranjenih arhivskih virih so podatki o 34 lokacijah z orglami do konca 17. stol. (skoraj izključno le cerkve) in o 44 glasbilih, vendar je bilo tako lokacij kot glasbil najbrž več. Največje kranjske orgle z ohranjeno dispozicijo so imele devet manualnih registrov.
PDF
