Background: In vitro maturation (IVM) is a relatively new method of assisted reproduction. The basis of this method is maturation of immature oocytes in conditions in vitro. The main advan- tage of ...this method over the conventional IVF/ICSI technique is that patients don’t need medications for controlled ovarian hyperstimulation and that ovarian hyperstimulation syndrome (OHSS) is avoided. The avoidance of OHSS is very important for patients with polycystic ovarian syndrome (PCOS), which have increased risk for OHSS. The IVM method is suitable for those patients with PCOS who require treatment with assisted reproductive technology (ART). There are numerous factors which influence the maturation of human oocytes in vitro such as the nature of the patients, endogenous endocrine background, treatment with go- nadotrophins and ovarian steroids, cumulus cell and granulose cell function. In spite the fact that pregnancy rates have been improved in IVM patients last years, the implantation rates stay low (10–11 %). Reports on children born after IVM showed no increased risk for congenital malformations, however permanent follow-up of this children is needed. Conclusions: IVM is a promising method of ART and offers good results for PCOS patients. Further inves- tigations are needed to improve the success of IVM method.
Namen raziskave je bil spremljati dinamiko procesov zorenja govejega mesa pri temperaturi 1 °C v štirih intervalih (2, 7, 14 in 28 dni) ter izvrednotiti njihov vpliv na kemijske (vsebnost ...neproteinskega dušika (NPN) in vezivnega tkiva) in instrumentalne parametre (Warner-Bratzlerjevo (WB) strižno silo) ter senzorične lastnosti (barvo presne mišice ter mehkobo, sočnost, vonj in aromo) zrezkov, pečenih na dvoploščnem žaru (temperatura plošč 200 °C, končna središčna temperatura 60 ºC). V poskus je bilo 24 ur post mortem vključenih šest mišic, in sicer psoas major (PM), longissimus lumborum (LL), semimembranosus (SM), biceps femoris (BF), semitendinosus (ST) in triceps brachii (TB) normalne kakovosti treh telic (starih 22 do 30 mesecev, topla masa trupov 234 kg do 264 kg) in treh bikov (starih 21 do 23 mesecev, topla masa trupov 359 kg do 364 kg) lisaste pasme. Ugotovili smo, da je čas zorenja značilno vplival na povečanje vsebnosti neproteinskega dušika; po 14 dneh zorenja (glede na dinamiko proteolize) si vsebnosti sledijo od najmanjše k največji: TB <ST <SM <PM <BF <LL. Vsebnost celokupnega vezivnega tkiva z zorenjem ostaja nespremenjena, delež topnega veziva pa se značilno povečuje pri mišici BF. Vse senzorične lastnosti se med 28 dnevnim zorenjem značilno izboljšajo. WB strižna sila se med zorenjem zmanjšuje (v povprečju za 28 %). Za zagotovitev celotne senzorične kakovosti mesa (mehkoba 6 točk za izven kategorije in 5 točk za I. in II. kategorijo, ostale lastnosti nad 5 točk) zadostuje zorenje pri temperaturi 1 °C za mišice PM 7 dni, za mišice LL najmanj 14 do največ 28 dni, za mišice TB in ST 28 dni, za mišice SM in BF pa več kot 28 dni.
Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja in pridelave vina na fizikalne in kemijske parametre vina ter njegovo senzorično kakovost. Za izvedbo poskusa ...smo izbrali vina sorte malvazija (letnik 2007), pridelana na območju Slovenske in Hrvaške Istre. Vina so pridelana po treh tehnoloških postopkih: klasičnem postopku, z maceracijo drozge in z zorenjem vina na drožeh. Pri nekaterih vzorcih je bila uporabljena kombinacija več postopkov (hladna maceracija in zorenje vina na drožeh). Pri vinih smo določili pH, vsebnost titrabilnih kislin, vsebnost hlapnih kislin, pufrno kapaciteto, sladkorja prostega ekstrakta, vsebnost alkohola, relativno gostoto, vsebnost reducirajočih sladkorjev, vsebnost prostega in skupnega SO2, vsebnost fenolov, taninskih fenolov, intenziteto barve ter vsebnost nekaterih hlapnih aromatičnih snovi. Poleg tega smo vina tudi senzorično ocenili in rezultate statistično izvrednotili. Ugotovili smo, da uporaba različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja in pridelave vina značilno vpliva na vse fizikalne in kemijske parametre vina. Analiza korelacijskih koeficientov je pokazala številne pozitivne in negativne korelacije med izmerjenimi parametri. Analiza glavnih komponent je pokazala, da je večina variabilnosti med vzorci posledica različne intenzitete barve ter različnih koncentracij fenolov metanola, etil acetata in izoamil acetata. Pri senzorični analizi so najboljše ocenjena vina, pridelana po tehnologiji zorenja vina na drožeh.
