Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
University of Maribor Library (UKM)
Opening hours: Monday to Friday from 8.00 to 19.00 and Saturdays from 9.00 to 13.00. ČUK reading room opening hours: Monday to Saturday from 12.00 to 24.00 and Sundays from 18.00 to 24.00. Information: 02 25 07 431, ukm@um.si
  • Preučevanje učinkovitosti proteaznih encimov v plemenitilnih procesih volne : doktorska naloga
    Jus, Suzana
    Z uvedbo biotehnoloških postopkov plemenitenja se lahko izognemo nastanku organsko vezanih halogenov (AOX), ki nastanejo med procesom kemičnega plemenitenja pri uporabi NaDCI in tako vplivamo na ... ekološko neoporečnost odpadnih tehnoloških voda. Namen doktorskega dela je bil preučiti učinkovitost različnih proteaznih encimov v plemenitilnih procesih volne proti polstenju in raziskati učinkovitost encimske obdelave na nadaljnje postopke plemenitenja v odvisnosti od časa. Uporabljeni so bili proteazni encimi v nemodificirani in s polietilenglikolom (P EG) modificirani obliki različnega izvora (B. lentus, B.subtilis, B. sp. in B. licheniformis). Prav tako so bili izvedeni kombinirani postopki plemenitenja, ki so vključevali predobdelave s corona-plazmo ter oksidacijski in redukcijski postopek. Z UV/VIS spektrofotometrijo so bili opredeljeni parametri encimske aktivnosti, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se aktivnost encimom po modifikaciji s P EG zmanjša za 70 % njihova molska masa pa se poveča v povprečju za 5 do 7 krat v primerjavi z nemodificiranimi encimi. Stopnja polstivosti se je v primeru uporabe modificiranih proteaz znižala najbolj pri neobdelani volni in uporabi z 1,1 kDa PEG modificirano B. subtilis proteazo (8 %) že po 30 minutah encimske obdelave. Pri enaki obdelavi z nemodificiranimi proteazami se je polstivost neobdelane volne znižala za največ 20% (primer uporabe B. lentus proteaze) pri čemer uporaba le-teh vpliva na parametre izgube mase, trdnosti in razteznosti vlakna. Najbolj uspešen (100 %) proti-polstilni učinek je bil dosežen s kombinacijo Corona-plazma in nemodificirane B. lentus proteaze. Kemijske spremembe volnenih vlaken so bile dejinirane s SDS-PAGE elektroforezo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da izbrani encimi v nemodificirani obliki prednostno hidrolizirajo nekeratinkse dele vlakna, medtem ko je pri modificiranih encimih hidroliza omejena le na proteine volnene endokutikule. Iz barvalnih lastnosti encimsko obdelane volne je bilo zaključeno, da uporaba proteaz pozitivno vpliva na hitrost in količino izčrpanega barvila v primeru nemodificiranih proteaz (B. subtilis 97%), z uporabo modificiranih proteaz pa se ti parametri zmanjšajo (92%). Encimski postopki plemenitenja so ekološko sprejemljivejši v primeru uporabe nemodificiranih proteaz v primerjavi s PEG modificiranimi zaradi dodatka cianurklorida.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [S. Jus], 2006
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 229690624

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
Skladišče II 0000064526 Skladišče II 64526 available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...