Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Poznavanje glasovnega zavedanja med učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja kot pomembnega predpogoja za uspešno opismenjevanje učencev [Elektronski vir] = Knowledge of phonological awareness of teachers in the first period of education as an important prerequisite for reading and writing : magistrsko delo
    Kopač, Petra, specialna pedagoginja
    Glasovno zavedanje je ena izmed ravni jezikovnega zavedanja, hkrati pa tudi eden izmed devetih gradnikov bralne pismenosti. Mnogi avtorji oz. njihove raziskave sposobnost glasovnega zavedanja ... prepoznavajo kot najzanesljivejši napovednik poznejše uspešnosti učenja branja in pisanja. Prav zato je zelo pomembno, da imajo učenci pred začetkom učenja branja in pisanja dobro razvite sposobnosti glasovnega zavedanja, posebej tudi sposobnosti glasovne analize in sinteze, ki sta za branje in pisanje najpomembnejši. Za nudenje ustreznih spodbud pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomembno poznavanje njegovega pomena ter ravni razvoja, saj lahko le tako otrokom nudimo ustrezne in zadostne dejavnosti, ki jim bodo omogočale napredek na posamezni ravni in posledično večje možnosti za poznejše uspešnejše učenje branja in pisanja. Raziskave iz tujine ugotavljajo, da ima večina učiteljev, ki delajo z učenci v obdobju učenja branja in pisanja, pomanjkljivo oz. le osnovno znanje o glasovnem zavedanju. Cilj raziskave je bil zato ugotoviti, kakšno je teoretično znanje o glasovnem zavedanju med slovenskimi učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (v nadaljevanju VIO), kako in v kolikšni meri v svoje delo vključujejo razvijanje glasovnega zavedanja pri učencih ter kako pogosto pred začetkom učenja branja in pisanja preverijo sposobnosti glasovnega zavedanja pri učencih. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Način vzorčenja je bil namenski. Oblikovali smo lasten elektronski anketni vprašalnik, ki smo ga poslali in delili med slovenske učitelje prvega VIO. Na povabilo k izpolnjevanju se je odzvalo 136 učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da večina slovenskih učiteljev prvega VIO nima popolnoma ustreznega znanja o glasovnem zavedanju. Pomanjkljivo je predvsem njihovo poznavanje višjih, kompleksnejših ravni glasovnega zavedanja. Skoraj vsi slovenski učitelji prvega VIO sposobnostim glasovnega zavedanja pripisujejo velik ali zelo velik pomen za učenje branja in pisanja, kljub temu pa ima le dobra polovica zadostno znanje tudi o glasovni sintezi in analizi, ki sta za učenje branja in pisanja najbolj ključni. Delovna doba slovenskih učiteljev prvega VIO ne vpliva na večje ali manjše poznavanje glasovnega zavedanja ter poznavanje pomena glasovnega zavedanja za učenje branja in pisanja. Slovenski učitelji prvega VIO, ki imajo več znanja o glasovnem zavedanju, vaje za njegov razvoj tudi statistično pomembno pogosteje vključujejo v pouk. V veliki večini učitelji prvega VIO v Sloveniji vaje za razvoj glasovnega zavedanja vsaj enkrat tedensko vključujejo v pouk v prvem razredu, z višanjem razreda poučevanja pogostost vključevanja vaj za razvoj glasovnega zavedanja pada. Najpogosteje vaje za razvoj glasovnega zavedanja izvajajo za celoten razred hkrati in v veliki meri niso sistematične. Večina slovenskih učiteljev prvega VIO preveri sposobnost glasovnega zavedanja pri učencih le v začetku prvega razreda, ob tem pa ne preveri sposobnosti učencev na vseh ravneh glasovnega zavedanja. Na osnovi pridobljenih podatkov in raziskanih informacij smo oblikovali Smernice za razvijanje glasovnega zavedanja pri učencih v prvem VIO.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [P. Kopač], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 201799683