Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Dejavniki depresivnega razpoloženja pri srednješolcih : diplomsko delo
    Križman Kastelic, Marijana
    Depresivnost je ena izmed najbolj pogostih duševnih motenj, ki glede na vsakdanji stresen način življenja zajema vse več mladostnikov. Anksioznost in stres sta dva izmed mnogih dejavnikov tveganja za ... razvoj depresivnosti. Cilji raziskave, v kateri je sodelovalo 120 različno starih srednješolcev, so bili, ugotoviti stresno obremenjenost, spoprijemanje s stresom, anksioznost ter povezanost teh spremenljivk z depresivnostjo. Poleg tega je bil tudi cilj raziskave ugotoviti povezanost šolskega uspeha s stopnjo depresivnosti. Raziskovalne hipoteze predpostavljajo, da je za dekleta značilna višja raven depresivnosti, da se z višjo ravnjo depresivnosti povezuje slabši šolski uspeh, višja stopnja anksioznosti ter večja obremenjenost s stresom. Poleg tega smo predpostavljali, da bolj depresivni srednješolci uporabljajo več strategij usmerjenih na emocije. Stresno obremenjenost in spoprijemanje s stresom smo ugotavljali z Inventarjem spoprijemanja s stresom (The Coping Responses Inventory - CRI, Moos, 1990) ter z Lestvico stresorjev v srednji šoli (High School Stressors Scale - HSSS, Burnett in Fanshawe, 1997). Za ugotavljanje stopnje anksioznosti in depresivnosti sta bila uporabljena Lestvica anksioznosti (State-Trait Anxiety Inventor - STAIX1, Spielberger, 1970) in Inventar depresivne simptomatike (Inventory of Depressive Symptomatology - IDS, Rush idr., 1986). Ugotovitve so pokazale, da pri dekletih depresivnost ni statistično pomembno višja kot pri fantih. Skupini z različno stopnjo depresivnosti se ne razlikujeta statistično pomembno v stopnji anksioznosti. Med depresivnostjo in anksioznostjo ni prišlo do statistično pomembne povezave. V povprečju je za srednješolce najbolj stresna šolska obremenitev, najmanj pa odnos s starši. Nadaljnje ugotovitve kažejo, da srednješolci, ki so bolj obremenjeni s stresom, kažejo višjo stopnjo depresivnosti na večini lestvic. Bolj depresivni srednješolci v višji meri uporabljajo strategije usmerjene na emocije (kognitivno izogibanje, sprejemanje, emocionalno izlitje), medtem ko se manj depresivni srednješolci spoprijemajo s stresom tako, da uporabljajo strategijo reševanje problemov. Vse omenjene strategije se statistično pomembno povezujejo s stopnjo depresivnosti. Povezanosti uporabe strategij spoprijemanja s stresom s stopnjo depresivnosti ločeno po spolu, nismo ugotavljali, saj bi le-ta razdelitev imela premajhen numerus, predvsem pri tistih z visoko izraženo depresivnostjo.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Križman Kastelic], 2016
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 62703970

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Faculty of Arts, Lj. OHK - Psihologija
 Dipl KRIŽMAN KASTELIC M. Dejavniki
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...