Gozdna sukcesija in ekologija evropskega macesna (Larix decidua Mill.) v slovenskih Alpah : doktorska disertacija = Forest succession and ecology of the European larch (Larix decidua Mill.) in the Slovenian Alps : doctoral dissertation
Firm, Dejan
V raziskavi smo proučevali potek sukcesije v altimontanskih mešanih in subalpinskih macesnovih gozdovih v slovenskih Alpah, s poudarkom na pojasnjevanju ekoloških mehanizmov, ki omogočajo uveljavitev ...macesna (Larix decidua Mill.). Potek gozdnih sukcesij smo ovrednotili s kombinacijo metodoloških pristopov (dendroekološke analize, analize zgodovinskih virov, zgradbe sestojev, mortalitete in vrasti drevesnih vrst ter analize vzorcev pomlajevanja). Raziskava je pokazala, da so imele pomemben vpliv na razvojno dinamiko proučevanih sestojev motnje v preteklosti. V altimontanskih mešanih gozdovih, ki so bili podvrženi naravnim (vetrolom) oz. antropogenim (sečnja) motnjam srednjih jakosti, je ponovna vzpostavitev sestojev potekala na dva vzporedna načina. Odmrtje dreves v strehi sestoja je povzročilo sprostitev podstojnih dreves in obstoječega pomladka sencovzdržnejših vrst (npr. bukve; Fagus sylvatica L.), ki so uspešno prerasle in tvorijo streho trenutnega sestoja. Obenem so motnje omogočile uspešno vrast novih osebkov, tudi svetloljubnih vrst (npr. macesen). V teh gozdovih je v preteklih nekaj desetletjih prevladovala endogena mortaliteta, ki je bila posledica kompeticije za svetlobo. Najvišja stopnja mortalitete je bila ugotovljena v populaciji podstojnih dreves (> 4 % leto-1), medtem ko je bila mortaliteta v strehi sestoja praviloma izredno nizka (< 1 % leto-1), prav tako tudi vrast. Prisotnost macesna v teh gozdovih je odvisna od režima motenj in zgradbe sestoja ob pojavu motnje. Proučevani subalpinski gozdovi so nastali na površinah, ki so bile v preteklosti s požiganjem izkrčene za potrebe pašništva. Glavno vlogo pri rekolonizaciji teh površin je imel macesen, sledila mu je smreka (Picea abies (L.) Karst.). Analize preteklega razvoja so pokazale, da je, kljub vplivom znotraj in medvrstne kompeticije, hitrost sukcesijskih sprememb majhna (nizka stopnja mortalitete macesna in nizka stopnja vrasti smreke). Čeprav smo v gozdovih opazili postopno povečevanje deleža smreke (druge poznosukcesijske vrste so bile maloštevilne), zbrani dokazi nakazujejo, da bodo trenutni sukcesijski stadiji izrazito dolgotrajni (> 200 let). K stabilnemu sobivanju macesna in smreke v prihodnosti, bi poleg novih motenj in skrajnostnih naravnih razmer, lahko pomembno prispevale tudi medvrstne razlike v življenjski strategiji in ekologiji pomlajevanja.
Type of material - dissertation
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [D. Firm], 2016
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
