Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UM)
  • Netspeak : diplomsko delo
    Burič, Tina
    V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo ... prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz. na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja. Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno klepetanje od uporabnikov zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Po navadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah. Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku. Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta: (1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice. (2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [T. Burič], 2011
    Language - english
    COBISS.SI-ID - 18226952

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Miklošič Library FPNM, Maribor M DIPL 811ANG BURIČ T. Netspeak
IN: 320110032
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...