Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UM)
  • Ocenjevanje vozniške zmožnosti pri bolnikih z nevrološko okvaro : doktorska disertacije
    Čižman Štaba, Urša
    V času rehabilitacije se pogosto srečamo z vprašanjem o ponovni zmoţnosti voţnje po pridobljeni moţganski okvari. Osebe po nezgodni moţganski poškodbi in moţganski kapi imajo pogosto posledice, ki se ... kaţejo tako na kognitivnem kot čustvenem in vedenjskem področju. Te posledice pomembno vplivajo na varno voţnjo. Dokazano je, da so osebe po nevroloških okvarah pogosteje vključene v prometne nesreče. Zato je potrebno biti še posebno pazljiv pri končnih ocenah o zmoţnostih ponovne voţnje. V svetu in pri nas ni enotnega mnenja, kateri postopki morajo biti vključeni v to kompleksno oceno. Večina raziskav potrjuje, da ima nevropsihološka evalvacija visoke napovedne vrednosti, vendar se rezultati med raziskavami zelo razlikujejo. Glavni namen pričujoče raziskave je bila natančna ocena napovednih vrednosti simulatorja voţnje in nevropsihološke diagnostike za zmoţnost ponovne voţnje po nevroloških okvarah. Poleg tega nas je zanimalo, ali resnost poškodbe, dolţina popoškodbene amnezije in vozniške izkušnje vplivajo na zmoţnost ponovne voţnje. Prav tako nas je zanimal vpliv učinkovitega samovrednotenja kognitivnih primanjkljajev na ponovno voţnjo po nevroloških okvarah. V raziskavo smo vključili 63 bolnikov, od tega 45 oseb z nezgodno moţgansko poškodbo in 18 oseb z moţgansko kapjo. Med njimi je bilo 54 moških in 9 ţensk. Povprečna starost je bila 44 let. Pri vseh udeleţencih raziskave smo izvedli testiranje na simulatorju voţnje, nevropsihološko diagnostiko in praktično voţnjo z učiteljem voţnje. Za vse obravnavane spremenljivke smo najprej izračunali opisne statistike in izdelali grafične prikaze porazdelitev. Razlike med skupinami smo preverjali z neparametričnimi testi za dva neodvisna vzorca. Nadalje smo uporabili binarno logistično regresijo za ugotavljanje napovedne vrednosti različnih dejavnikov oz. spremenljivk med rezultati na različnih testih z izidom, ali je oseba zmoţna voziti ali ne oziroma je zmoţna voziti s prilagoditvami. 6 Osebe, ki so opravile vozniški izpit, v primerjavi z osebami, ki niso opravile vozniškega izpita oziroma so ga opravile s prilagoditvami, imajo v povprečju statistično značilno krajši čas od nastanka poškodbe oziroma bolezni, imajo krajši čas kome, dosegajo višje vrednosti na testu pozornosti in koncentracije Cognitrone (COG), testu vidnega sledenja Visual Pursuit Test (LVT), testu reakcijskih časov za slušne in vidne draţljaje, Kalifornijskem testu besednega učenja, testu pozornosti %d2% po Brickenkampu in Zillmerju ter dosegajo višje povprečne ocene s strani inštruktorja. Na področju zdravstvenih ocen, smo ugotovili, da imajo osebe, ki so zmoţne ponovne voţnje, višje število točk na Glasgowski lestvici kome in krajšo popoškodbeno amnezijo. Nadalje smo ugotovili, da se osebe, ki opravijo vozniški izpit s prilagoditvami ali ki ne opravijo vozniškega izpita, v primerjavi z osebami, ki opravijo vozniški izpit, ocenjujejo pred poškodbo/boleznijo za manj sposobne varne voţnje, po poškodbi/bolezni pa za nekoliko bolj sposobne od tistih, ki uspešno opravijo vozniški izpit. Prav tako smo ugotovili, da imajo osebe, ki so zmoţne ponovne voţnje v povprečju več let vozniških izkušenj. V modelu logistične regresije so se kot najboljši napovedniki zmoţnosti voţnje po nevrološki okvari izkazali test reakcijskih časov z osemnajstimi lučmi (18 LRT), celostni test mentalnega sledenja (CTMT)in ocena Glasgowske lestvice kome (GCS). V naši raziskavi smo na podlagi nevropsihološke diagnostike in testiranja na simulatorju voţnje ugotovili napovedne vrednosti ponovne voţnje po nevrološki okvari. Med pomembnimi napovedovalci so poleg nevropsiholoških testov in simulatorja tudi ocena Glasgowske lestvice kome, dolţina popoškodbene amnezije in vozniške izkušnje. Precenjevanje sposobnosti oziroma neustrezno zaznavanje svojih primanjkljajev se je prav tako izkazalo kot pomemben napovedovalec ponovne voţnje po nevroloških okvarah. Upoštevanje posameznikovih duševnih teţav in višjih spoznavnih sposobnosti bi lahko prispevalo k bolj učinkoviti kompleksni oceni sposobnosti za voţnjo.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [U. Čižman Štaba], 2015
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 283109376

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
University of Maribor Library Skladišče II 90307 available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry