Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UM)
  • Razprava = The discussion
    Strašek, Sebastjan ...
    Strašek podpira odločitev, da bi se Banka Slovenije usmerila k inflaciji kot bližnjemu cilju denarne politike. Ribnikar poudarja, da imamo s tem, ko centralna banka izbere inflacijo kot bližnji cilj, ... naenkrat dva nosilca denarne politike, kar ni možno. Dejstvo je namreč, da je že vlada tista, ki določa željene inflacijske stopnje. Mrak predstavlja Slovensko pridružitveno startegijo in njene predpostavke. Cetinski je kritičen do denarne politike v Sloveniji in trdi, da ni sposobna zagotoviti dobrega denarja. Zato je za Slovenijo smiselna hitra uvedba evra kot še ene paralelne valute. Bole poudarja, da inflacija ni edini dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri fiksiranju deviznega tečaja. Kot se je pokazalo v drugih evropskih državah, je treba upoštevati tudi nominalne obrestne mere in zdržljiv saldo tekočega računa. Zbašnik se vrača k slovenski pridružitveni startegiji in trdi, da njene predpostavke na področju ekonomske stabilizacije ne ustrezajo stvarnosti. Mrak pojasnjuje, da so upoštevali leto 2001 kot leto, v katerem bo prišlo do liberalizacije kapitalskih tokov. Do liberalizacije mora namreč priti pred vstopom v EU, pri pripravi Strategije pa so izhajali iz domneve, da bo Slovenija vstopila v EU leta 2002. Strinja pa se, da je makroekonomsko stanje v ten trenutku manj ugodno, kot pa je bilo, ko so Strategijo pripravljali. Mencinger sprašuje, ali bo leta 2005 EMU sploh še obstajala? Cetinskemu pa odgovarja, da je praksa paralelne valute ostanek naše jugoslovanske izkušnje in da slovenska denarna politika ne bi mogla biti boljša. Borak opozarja, da bo liberalizacija kapitalskih tokov avtomatična in nujna posledica ustanovitve proste trgovine med EU in pridruženimi državami, kar bi se naj zgodilo konec leta 2001. Kenda zahteva hitrejšo privatizacijo, kar bo omogočilo lažjo liberalizacijo kapitalskih tokov. Hkrati opozarja, da so kritični pogledi na EMU značilni tudi za evropske ekonomiste. Arhar zastavlja neposredno vprašanje: kdaj bo pravi trenutek za Slovenijo, da odpre okno za izvoz kapitala. Ovin odgovarja, da bo odločitev o tem politična. Z ekonomskega vidika pa je odpiranje odvisno od učinkovitosti narodnega gospodarstva. Bole dodaja, da katerakoli politika, s katero želimo nadzirati uvoz ali izvoz kapitala, povzroča stroške, če nimamo v narodnem gospodarstvu večje učinkovitosti in če ne odpravimo tržnih distorzij. V takih okoliščinah ne moremo uporabljati izvoza kapitala kot instrument, s katerim bi zmanjšali pritiske na devizni tečaj. Mencinger poudarja, da je naravno okolje Slovenije za izvoz kapitala ravno prostor bivše Jugoslavije. Toda poleg nestabilnih pogojev v teh državah, ima že sam izvoz kapitala oznako, da je v nasprotju z nacionalnim interesom. Borak ponovno opozarja na leto 2001, ko bo prišlo do liberalizacije kapitalskih tokov. Problem je ta, da v Sloveniji zamujamo pri izvajanju ukrepov, s katerimi bi se naj pripravili na liberalizacijo.
    Source: Naše gospodarstvo : revija za aktualna gospodarska vprašanja = Our economy : review of current problems in economics. - ISSN 0547-3101 (44, št. 1/2, 1998, str. 39-50)
    Type of material - article, component part
    Publish date - 1998
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 4347164

Shelf entry