Slovenski učitelji so imeli v času druge polovice 19. stoletja veliko vlogo pri oblikovanju in razvijanju narodne identitete Slovencev. Njihova vloga je še toliko pomembnejša, ker so v omenjenem času živeli znotraj avstrijske države, v kateri smo bili Slovenci razdeljeni po posameznih deželah. Uradni jezik je bila nemščina, kar je veljalo za vse uradne institucije, tudi za šole, kjer so slovenski učitelji poučevali v nemščini. izobraževanje učiteljev je na u učiteljiščih prav tako potekalo v nemščini in vzgoja je bila vzgoja k pripadnosti avstrijski državi. To dejstvo nam kaže, da so takratna učiteljišča, kjer so se šolali bodoči slovenski učitelji, vzgajala v nemškem in ne v slovenskem duhu, kar je bilo v skladu s takratno avstrijsko šolsko politiko. Vendar je bila nacionalna zavest slovenskih učiteljev na visoki ravni. Njihov glavni cilj je bil poleg spoštovanja zahtev avstrijske šolske politike tudi širjenje slovenskega jezika, kulture in tiska. Slovenska nacionalna prizadevanja so bila v šolah prepovedana, zato so jih širili pri svojem delovanju izven šol. Ustanavljali so svoja slovenska učiteljska društva, svoj tisk in s tem spodbujali k nacionalnemu in buditeljskemu delu. Skrbeli so za lastno izobraževanje in tudi za izobraževanje vsega slovenskega prebivalstva. Prizadevali so si za slovenske šole s slovenskim učnim jezikom, za slovenske učbenike in sploh za razvijanje nacionalne identitete Slovencev.