Problem varstva dediščine se začenja že z njeno opredelitvijo. Vse bolj se uveljavljajo pogledi, ki razširjajo dosedanja pojmovanja dediščine. Njen pravi pomen pa vsakokrat znova izoblikujemo šele z njenim vrednotenjem. Sestavni del varstva dediščine so konservatorski posegi. V strokovnem komuniciranju je pomembno, da znamo pojme s področja arhitekturnega konservatorstva medsebojno ločevati, še posebej v razmerju do splošnejših in pogosto rabljenih (obnove, prenove). Iz zgodovine varstva je mogoče razbrati tri osnovne koncepte do (arhitekturne) dediščine. Ti so v sodobnosti vse bolj predmet mednarodnih dokumentov in mednarodnih organizacij, ki v času globalizacije usmerjajo upravljanje z dediščino sveta. Kot temeljna doktrina upravljanja in varstva se še vedno uveljavlja in razvija tako imenovano »integralno varstvo« dediščine.