Prenova, ki se jo v zadnjih letih v Sloveniji poskuša predstaviti kot pomembno novost v urejanju mest, je v resnici zamolčana in podcenjevana oblika urbanistične metodologije, ki jo v razvitem delu sveta uporabljajo že vsaj štiri desetletja. Pri nas je bila ponujena že v začetku 70. let, vendar je bila vse do danes formalno in »strokovno« preprečevana kot nekaj, kar naj bi bilo namenjeno le ozko določenim enotam spomeniško zaščitenih spomenikov. V prispevku so opisani prenova stavbne dediščine v Sloveniji in merila za prenovo grajenega prostora ter predstavljene metodološke osnove in kriteriji za ugotavljanje primernosti prenove, ki jih je mogoče vgraditi v slovensko urbanistični in arhitekturno prakso.