Včlanku izhajam iz razumevanja lirike kot subjektivne literarne vrste, ki omogočapredstavljanje osebnih izkustev, tj. čustev, misli in čutnih doživljajev. Primerjava med slovensko in ameriško poezijo po drugi svetovni vojni pokaže, da je izpovedni način v obeh ostal stalnica do današnjega časa, pri čemer je lirski jaz v ameriškemprostoru deležen ostrejših in stalnih kritik. Delitev na konvencionalno (mainstreamovsko) in eksperimentalno poezijo, vse do pred kratkim značilna za ameriške literarnozgodovinske preglede, se v Sloveniji ni uveljavila, saj eksperimentalna poezija tu ni razvila svojega literarnega sistema. Pojem hibridna poezija, ameriški poskus preseganja binarnega modela, paje mogoče vseeno uporabiti tudi za nekatere slovenskepesmi. Kot primer pesmi, ki sledi romantičnemu ali lirskemu modelu, analiziram pesem ?Lakota? Jureta Jakoba. Kot ameriški zgled hibridnosti predstavljam pesem ?Exercise 34 (1/3/02 PM)? Catherine Wagner in jo primerjam s pesmijo ?Tehno? Ane Pepelnik. V obeh gre za spoj izpovedovanja in nekonvencionalnega sloga. Na vprašanje, zakaj ima izpovedovanje osebnega izkustva v sodobni slovenski in ameriški poeziji osrednjo vlogo, odgovorim spredlogom, da ga prepoznamo kot univerzalen in hkrati zgodovinsko pogojen pesniški postopek.