Propad domače dinastije Ming sredi sedemnajstega stoletja predstavlja pomembno zgodovinsko prelomnico na razvojni poti Kitajske. Prenos in konsolidacija dinastične oblasti v rokah tujih, mandžurskih zavojevalcev sta sovpadala z vse večjo prisotnostjo zahodnoevropskih trgovcev, misijonarjev in raziskovalcev, ki so na Kitajsko prihajali po morju, kakor tudi s kopenskim prodiranjem Rusov proti obalam Tihega oceana. Eni in drugi so prinašali znamenja nekih drugih civilizacij, ki pa so onkraj zidu trčila ob tradicionalne nazore o superiornosti in samozadostnosti kitajske države. Pričujoči članek spremlja razvoj ustreznih direktiv in praks, ki jih je glede urejanja meddržavnih političnih in trgovinskih odnosov formulirala osrednja mandžurska oblast, in ki so vsekakor pomembno vplivale tudi na vzpon in propad sistema kantonske trgovine.