Izhodišče: Rak ustnega predela zajema področja ustnice, ustne votline in ustnega dela žrela in v Sloveniji predstavlja eno najpogostejših malignih bolezni. Namen raziskave je bil prikazati breme raka ustnega predela v tridesetletnem obdobju (1985–2014) v Sloveniji.Metode: Iz baze podatkov Registra raka Republike Slovenije smo pridobili podatke (incidenca, preživetje) o vseh primerih raka ustno-žrelnega predela (C00–C14) v letih 1985–2014. Analizo bremena raka ustnega predela smo pripravili za tri osnovna primarna mesta: ustnico (C00.0–2), ustno votlino (C00.3–9, C02.0–3 in C02.8–9, C03, C04, C05.0 in C05.8–9, C06) in ustni del žrela (C01, C02.4, C05.1–2, C09, C10). Časovne trende števila novih primerov raka po posameznem mestu smo prikazali v obliki deleža povprečne letne spremembe grobe incidenčne stopnje.Rezultati: Pridobili smo podatke o 9.442 primerih raka ustno-žrelnega predela za obdobje 1985–2014. V končno analizo smo vključili vse primere raka ustnega predela (N = 7.190). Med preiskovanci je bilo 83,4 % moških in 16,6 % žensk. Povprečna starost preiskovancev ob postavitvi diagnoze je bila 59,8 let ± 11,3. Največ primerov raka ustnice je v starostni skupini nad 80 let, največ primerov raka ustne votline in ustnega dela žrela pa v starostni skupini 55–59 let. Pri vseh treh skupinah raka je večji delež moških kot žensk. Največ primerov raka ustnice odkrijemo v omejenem stadiju, največ raka ustne votline in ustnega dela žrela v razširjenem stadiju. Najboljše je preživetje bolnikov z rakom ustnice, najslabše pri bolnikih z rakom ustnega dela žrela. Tridesetletni časovni trend raka prikazuje upadanje števila primerov raka ustnice, nasprotno pa število primerov raka ustne votline in ustnega dela žrela narašča.Zaključek: Rak ustnega predela je eden pomembnejših javnozdravstvenih, socialnih in ekonomskih problemov sodobne družbe. Zgodnje odkrivanje raka prispeva k izboljšanju preživetja in h kakovosti življenja bolnikov, zato je potrebno še posebno pozornost posvečati obvladovanju te bolezni.