Izhodišča: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in nato ob dopolnilni prehrani dojenje do drugega leta otrokove starosti ali dlje, če to ustreza ženski in otroku. V literaturi zasledimo, da ženske poročajo o pritiskih, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta otrokove starosti. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo o dojenju po prvem letu študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Metode: Uporabili smo kvantitativno, neeksperimentalno metodo raziskovanja. Odgovore smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 250 študentov. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Pearsonov korelacijski koeficient, Welchov t-test in test ANOVA. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu starosti in imajo o dojenju bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri babištvo, med študenti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Zaključek: Če želimo ustvariti optimalne pogoje za ženske, ki bi rade dojile dlje, je potrebno, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o koristih, ovirah, priporočilih in težavah, povezanih z dojenjem po prvem letu otrokove starosti. Te vsebine bi morale biti obvezno vključene v dodiplomske in podiplomske kurikulume zdravstvenih delavcev.