Z arheološko interpretacijo lidarskih podatkov in terenskim delom smo raziskovali obseg in tloris poznoantične naselbine. Določili smo potek obodnega zidu ter število in obliko stavb, prepoznali cisterno in cerkev. S sondiranjem smo ugotovili posamezne konstrukcijske detajle in na tlaku ene izmed stavb odkrili zoglenele ostanke kulturnih rastlin. Kronologija poselitve se opira na tipokronološko analizo predmetov; prvo zanesljivo poselitev nakazujejo predmeti iz 4. st. in z začetka 5. st., povezujemo jih z opremo vojakov in uradnikov. Največjo poselitev nakazuje veliko število arheoloških predmetov s konca 5. st. in začetka 6. st. Glede na način gradnje stavb v strnjenih nizih in omejen prostor domnevamo, da so večino prepoznanih objektov zgradili v tem obdobju. Posamezne drobne najdbe povezujemo z Germani, dele vojaške opreme oficirjev in poveljnikov ter pečat s portretom Justinijana I. pa z bizantinsko vojsko in upravo.