Razprava je bila napisana kot prispevek za filozofski kongres v Grčiji, ki je skušal osvetliti tudi filozofsko razsežnost dogodka olimpijskih iger: v etiki zavzema mesto vrhunskih športnih dosežkov ideja dobrega življenja. - V prvem paragrafu je prikazana Nietzschejeva teorija o agonalnem značaju grške kulture. Grški gimnastični in muzični &y&lvE<; so svete tekme in zibelka vrhunskih dosežkov grške kulture. Nato skušam prikazati nekatere filozofske vidike fenomena tekmovanja, &ywv-a, pri čemer se opiram na besedila treh avtorjev: Antifonta, Tukidida in Aristotela. Pri Antifontu ima &ywv tako etično-antropološko kakor pravno-politično razsežnost, pri Tukididu je razvidno, kako se v &ywvu konkretizirajo politične odločitve, tako v Šparti, še bolj pa v Atenah, medtem ko je pri Aristotelu &ywv ime za kulminacijo življenjske dejavnosti, olimpiade pa oporišče za ciklično potekanje časa kot življenjskosvetnega dogajanja.