Pišem v zrak je zbirka pesmi korejskega pesnika Ko Una, ki je bila avgusta lani prevedena v slovenščino. Zbirka zajema izbrane pesmi, ki jih je pesnik napisal v zadnjih petnajstih letih. Ko Unova poezija je na videz enostavna, a pesmi pogosto vsebujejo skrita sporočila, ki jih avtor želi predati bralcu. Pesmi se dotikajo različnih tem, med njimi najdemo pesmi o naravi, budistične pesmi, pesmi, ki namigujejo na politično situacijo v sodobni korejski družbi, kritiko sodobnega človeka itd. Oblikovanje pesmi kaže na to, da jih Ko Un ne želi postavljati znotraj forme. Verz je svoboden, zdi se tudi, da pesnik ponekod načrtno prelomi verz na dve vrstici, to naredi ravno zato, da kljubuje normam poezije. Zapletene metafore, prepletanje tradicionalnega in sodobnega jezika ter besedne igre so bolj pomembni kot sama oblika pesmi. Nemogoče je našteti vse težave, na katere smo naleteli med prevajanjem  zbirke, saj bi morali analizirati vsako pesem posebej, zato smo v tem članku obravnavali le najbolj očitne in največje probleme, ki smo jih imeli pri prevajanju poezije iz korejščine v slovenščino. Večina jih je nastala zaradi strukturnih razlik med korejskim in slovenskim jezikom, veliko pa jih je nastalo tudi zaradi besedišča in kulturnih razlik. Večkrat smo se spraševali, koliko svobode imamo kot prevajalci in do kolikšne mere lahko pesem spremenimo in hkrati obdržimo vse namige, ki jih je pesnik poskušal prenesti bralcu.