V raziskavo je bilo vključenih 46 960 prasitev pri svinjah pasme švedska landrace (SL) in large white (LW) ter F1 križankah teh pasem, liniji 12 (SL x LW) in liniji 21 (LW x SL). S ponovljivostnim modelom živali smo analizirali število rojenih in število živorojenih pujskov od prve do šeste zaporedne prasitve. Razliko med posameznimi genotipi smo obravnavali v obliki parametrov križanj. Proučevali smo maternalne komponente: aditivni maternalni vpliv, maternalni heterozis in aditivni vpliv stare matere, ki so bile obravnavane kot neodvisne spremenljivke. Prispevek aditivnega maternalnega vpliva k razliki med pasmama (SL-LW) je bil večji za število živorojenih (0,36) kot za število rojenih pujskov (0,09). Oceni maternalnega heterozisa, ki pojasnjujeta odstopanje linij od povprečja pasem, sta za število rojenih pujskov 0,69 in 0,72 za število živorojenih pujskov v gnezdu. Razlika med linijama (SL x LW-LW x SL) je zanemarljiva (0,06 za rojene in –0,03 za živorojene pujske).