Eno ključnih dogajanj v široki paleti japonske avantgardne umetnosti v zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja je proizvedlo umetniško gibanje Sōgetsu (Sōgetsu geijutsu undō 草月芸術運動). To je od svojega začetka leta 1958 skoraj desetletje in pol ponujalo bogat eksperimentalni in inovativni prostor japonske umetnosti. Raziskovanje in arhiviranje fenomena tega gibanja in njegovega skupnega prostora (umetniškega centra Sōgetsu) sega v začetek enaindvajsetega stoletja, medtem kot je spletno mesto in participatorno spletno objavo dobilo šele leta 2013.S kvalitativno raziskovalnim pristopom (predvsem neformalnega in pol-strukturiranega intervjuja) članek ponazarja, kako lahko gledamo na prostorje umetniškega gibanja Sōgetsu in ga definiramo. Upošteva predvsem načine arhiviranja ter (re)produkcije nekaterih glavnih del, značilnih za gibanje. Članek prikaže, kako je to prostorje v konfliktu z osnovnimi koncepti gibanja v šestdesetih letih, med katerimi sta bila med glavnimi eksperimentalni duh in meddisciplinarno sodelovanje, in kako lahko to prostorje vidimo z vidika današnjega koncepta potrošništva.