Rak dojk je heterogena bolezen, ki jo lahko zdravimo kirurško, s sistemsko terapijo in z obsevanjem. Dopolnilno obsevanje bolnic z rakom dojk pomembno vpliva na preživetje, a povzroča tudi neželene učinke zdravljenja. V obsevalno polje namreč ne moremo zajeti zgolj tumorskih celic, temveč zajamemo tudi celice zdravih tkiv. Neželeni učinki zdravljenja z obsevanjem so pri bolnikih z enako shemo zdravljenja različni, eden od vzrokov za ta pojav pa je tudi genetska variabilnost. Obsevanje povzroča napake na DNK tumorskih celic in vodi v celično smrt tumorskih celic. Najnevarnejša poškodba DNK, ki nastane ob izpostavitvi sevanju, je dvojni prelom. Popravi se lahko s homologno rekombinacijo. Kadar je zaradi spremenjenega genskega zapisa za proteine, ki sodelujejo v poteh popravljanja DNK, spremenjeno izražanje gena ali delovanje proteina, se to lahko kaže v različni stopnji uspešnega popravljanja napak DNK, slednje pa v različnem odgovoru na zdravljenje. V prispevku je podrobneje opisana povezava med polimorfizmi v genih, ki sodelujejo v poteh homologne rekombinacije: RAD51 rs1801320 ter rs1801321 in XRCC3 rs861539 ter rs1799794, in odgovorom na zdravljenje z obsevanjem pri raku dojk.