Razprava z naslovom »Tesnobnost samodefiniranja in znamenja krize« bo obravnavala ne- katera vprašanja, ki bistveno določajo sodobno razmišljanje o evropski drami in gledališču. Tako bo na primer ideja fragmentarne dramatike obravnavana v povezavi s prvim prime- rom takšnega pisanja, z Aristofanovimi komedijami. Temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja- mo, je naslednje: glede na katero idejo »celote« je določeno dramsko delo fragmentarno in po kakšni logiki so ti fragmenti povezani v to celoto? Drug pomemben vidik se nanaša na prepričanje, da živimo v posebnem zgodovinskem trenutku in da je performativnost razli- kovalna značilnost našega časa. Zdi se, da ta predpostavka spregleda dolgoletno tradicijo, ki sega vse do Platona in je jezik obravnavala kot dejanje samo po sebi.