Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Dolgoročen makroekonomski razvoj in poraba električne energije Republike Slovenije do 2060 : študija št. 2552
    Ivanjko, Štefan ...
    V okviru študije »Dolgoročen makroekonomski razvoj in poraba električne energije« smo najprej analizirali odnos med potrebami po električni energiji in ravnjo bruto domačega proizvoda v državah ... Evropske unije. Na osnovi obsežne analize smo znova potrdili ugotovitev, da med ravnjo BDP in porabo električne energije obstaja vzajemna zveza. To lahko zaključimo na osnovi vzorca vseh držav EU ter izračunov v različnih časovnih obdobjih. Odstopanja opazimo samo izjemoma. Odnos med ravnjo porabe električne energije in BDP se sicer z leti spreminja. Do sprememb pride zaradi prestrukturiranja gospodarstva in večje učinkovitosti rabe energije. Tako lahko znižamo potrebe po energiji v odnosu do gospodarske rasti. Pri tem praviloma ne gre za t. i. »razklop« med rastjo porabe in rastjo BDP, temveč se samo spremeni relacija med njima, ki pa še vedno ostane pozitivna. Dolgoročno ni pričakovati gospodarske rasti brez rasti porabe električne energije. V drugem delu smo pripravili kratkoročne in dolgoročne napovedi gospodarske aktivnosti na ravni celotnega gospodarstva in po sektorjih. Kratkoročne napovedi so oblikovane na podlagi modela splošnega ravnotežja, ki vključuje ciklične dejavnike (stran povpraševanja: potrošnja, investicije, državni nakupi) in dolgoročne dejavnike. Dolgoročne napovedi ciklične dejavnike izpuščajo in zajemajo dejavnike ponudbene strani. Sektorske napovedi so pripravljene s pomočjo input-output tabel, pri čemer so upoštevane agregatne stopnje rasti. Pričakovana kratkoročna realna rast BDP v obdobju od 2021 do leta 2026 povprečno znaša med 2,6 in 3,9 %. Rast med letoma 2021 in 2030 je ocenjena v razponu med 2,2 in 3,1 %. Dolgoročne napovedi do leta 2060 pa predvidevajo povprečno letno rast med 1,5 in 2,0 %. Februarja 2022 je prišlo tudi do realizacije pomembnega dejavnika tveganja napovedi navzdol, in sicer v obliki geostrateškega tveganja, povzročenega z rusko invazijo v Ukrajini in ekonomskimi sankcijami, ki so jih posledično proti Rusiji uvedle zahodne države. Ekonomske sankcije proti Rusiji so najobsežnejše v zgodovini in zato lahko pričakujemo številne negativne posledice, katerih natančno ovrednotenje na ekonomsko aktivnost pa v fazi dokončanja poročila (marec 2022) še ni nemogoče.
    Vrsta gradiva - elaborat, študija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : Elektroinštitut Milan Vidmar, 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 105238531

Nobena knjižnica v sistemu COBISS.SI nima izvoda tega gradiva.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico