Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Farmakoepidemiološki vidiki zdravljenja psihoz = Pharmacoepidemiological aspects of psychoses treatment : diplomska naloga
    Žvikart, Vlasta
    V okviru omenjene diplomske naloge smo zeleli opozoriti na razlike oziroma podobnosti v predpisovanju antipsihotikov v Sloveniji in nadalje v svetu. Gre za obèutljivo podroèje v psihiatriji, kjer se ... morebiti se danes premalo zavedamo, da je konec koncev vendarle bolnik, zaradi svoje bolezni ze tako prizadet in nemoèen, tisti, ki mora prenasati se dodatne posledice morebiti napaèno izbranega antipsihotika. Od 90. let 20. stoletja dalje je s pojavom tako imenovanih atipiènih antipsihotikov omogoèena postavitev bolj ambicioznihciljev obravnave bolnika, prav tako pa postane pomembnejse tudi upostevanje kakovosti bolnikovega zivljenja ter delovanje v smeri zmanjsevanjastigme. Na podlagi zbranih podatkov smo predstavili trende farmakoterapije v slovenskih psihiatriènih bolnisnicah ter tiste v okviru ambulantne porabe, primerjali pa smo tudi sliko predpisovanja antipsihotikov vSloveniji s sliko na Norveskem. Razmerje porabe klasiènih in atipiènih antipsihotikov v Sloveniji se se vedno nagiba v smer prevelikega predpisovanjaprvih, kar pa ne predstavlja problema le v Sloveniji, paè pa tudidrugod po svetu. Upostevajoè delitev antipsihotikov v klasiène in atipièneugotovimo, da predpisovanje prvih na prehodu iz 20. v 21. stoletje sicer pada, vendar znasa na primer v Psihiatrièni bolnisnici Ljubljana - Polje njihov delez leta 2001 se vedno skoraj 70 %. Primerjava Slovenije z Norvesko pokaze, da porabimo pri nas, kljub velikim razlikam v predpisovanju posameznih antipsihotikov, domala enako skupno kolièino tovrstnih zdravil (preraèunano v DDD-jež1000 preb.ždan), ob podatku, da imajo pri njih registriranih priblizno 1,4x veè antipsihotikov kot pri nas. Tako je bilo leta2001 v Sloveniji predpisanih 9,2 DDD-jevž1000 preb.ždan, na Norveskem pa 9,1 DDD-jevž1000 preb.ždan. Zelo dobro se v omenjenih drzavah pokrivata tudi porabi posameznih skupin antipsihotikov, se praviČ klasiènih, atipiènih in litija. Tako sta leta 2001 drzavi porabili priblizno 50 % klasiènih antipsihotikov, 33 % atipiènih in nekaj veè kot 15 % litija.Èe vzamemo Norvesko kot primerjalno drzavo porabe zdravil, lahko reèemo, da se celokupna poraba antipsihotikov v Sloveniji giblje v okviru porabe tovrstnih zdravil v tujini. Neustrezna struktura predpisovanja, ki je se vedno posledica previsokeporabe klasiènih antipsihotikov, prav tako ne predstavlja problema lepri nas, paè pa smo jo ugotovili tudi za ze omenjeno evropsko drzavo, upostevajoè Priporoèila in smernice za zdravljenje z zdravili pri shizofrenijiter mnoge druge literaturne in spletne vire. Tehtnica predpisanih antipsihotikov se namreè se vedno nagiba na stran klasiènih zdravil. Ali zato,ker so tradicionalnejsa in cenejsa alternativa atipiènim, ali pa, ker sedativno vplivajo na nemirnega in pogosto agresivnega pacienta (ter zaradi prevladujoèega delovanja na t. i. pozitivne simptome olajsajo njegovo obravnavo), o taksnih in podobnih vzrokih bi seveda kazalo razmisliti.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [V. Žvikart], 2003
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1304433

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico